Po podatkih Europola kriminalne mreže sistematično vstopajo v večigralske videoigre, kjer se otrokom približajo prek pogovorov o vsakdanjih temah. Ko pridobijo njihovo zaupanje, komunikacijo preusmerijo na zaprte kanale in jih postopoma prisilijo k razkrivanju osebnih podatkov. Nato lahko otroke izsiljujejo, jim grozijo ali jih podkupujejo, dokler ne izvedejo naročenih nalog, od nasilja do umora ali samomora, poroča Politico.
Europol beleži že več kot sto primerov, v katerih so mladoletniki po ukazu kriminalcev izvajali nasilna dejanja, med njimi deset naročenih umorov. V nekaterih primerih gre za brutalne pritiske, kot je ubijanje hišnih ljubljenčkov, če otrok ne uboga, tako da dobro ve: "Vemo, kje živiš, vemo, kdo si, ubogal boš, in če ne boš, bomo šli še dlje in ubili tvojo mater ali očeta."
Kriminalci otrokom ponujajo tudi denar za storitev kaznivega dejanja, vse do 20.000 dolarjev za umor, včasih plačajo, včasih pa ne. Čeprav te mreže pogosto ciljajo na otroke, ki so ranljivi zaradi psiholoških težav ali so v šoli žrtve nasilja, so ogroženi tudi povsem stabilni otroci, ki jih privabi obljuba hitrega zaslužka ali dragih izdelkov.
Najhujši primer, ki ga je videl Europol, je bil primer mladega fanta, ki mu je bilo ukazano, naj ubije svojo mlajšo sestro, kar se je tudi zgodilo, je za Politico povedala direktorica Europola Catherine De Bolle.
Opozarja, da so otroci včasih zlorabljeni tudi v hibridnem vojskovanju, tujim akterjem lahko nezavedno služijo kot vohuni v bližini občutljivih lokacij. Kriminalne združbe jih po aretaciji preprosto zavržejo in poiščejo nove žrtve, starši pa so ob razkritju pogosto pretreseni in nejeverni.
Kot pravi De Bollejeva, je za preprečevanje tovrstnih zlorab nujno, da starši odkrito govorijo z otroki o nevarnostih interneta in spremljajo njihovo spletno dogajanje. Največja grožnja organiziranega kriminala, s katero se EU trenutno sooča, prihaja od skupin, ki so "industrializirale" novačenje otrok. "Ker so prihodnost Evropske unije. Če jih izgubiš, izgubiš vse," je razložila.
Med novimi kriminalnimi metodami Europol izpostavlja še dve hitro rastoči grožnji: tihotapljenje kokaina v Evropo s polpotopnimi plovili ter eksplozivno rast spletnih prevar, ki jih pospešuje umetna inteligenca, piše Politico. Ta omogoča verodostojno ponarejene glasove, slike in sporočila, kar otežuje delo policije in povečuje obseg kriminala.
De Bollejeva meni, da bi morala imeti policija z odobritvijo sodišča možnost dostopa do šifriranih komunikacijskih kanalov, saj so kriminalne mreže v digitalnem okolju vse bolje zaščitene. Brez tega, opozarja, bodo preiskovalni organi "slepi" in ne bodo mogli opravljati svojega dela.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.