Najnovejša znanstvena raziskava kaže, da je možnost zloma ključnega atlantskega morskega tokovnega sistema bistveno večja, kot so doslej ocenjevali, poroča The Guardian. Podnebni modeli, ki prikazujejo najhujše scenarije upočasnjevanja atlantskega toka, se najbolje ujemajo z dejanskimi meritvami v oceanih, kar znanstvenike zelo skrbi.
Atlantska meridionalna preobratna cirkulacija (AMOC) je eden temeljnih stebrov globalnega podnebnega sistema. Skrbi za prenos tople vode iz tropov proti Evropi in Arktiki ter s tem blaži evropsko podnebje. Že zdaj je najšibkejša v zadnjih 1600 letih, nova analiza pa kaže, da se lahko do konca stoletja upočasni za 42–58 odstotkov, kar skoraj neizogibno vodi v kolaps.
Raziskovalci so združili podatke iz meritev oceanov z obstoječimi podnebnimi modeli in tako močno zmanjšali negotovost napovedi. Izkazalo se je, da tako imenovani "pesimistični" modeli, ki so prej veljali za pretirane, dejansko najbolje odražajo realno stanje v oceanih.
Po besedah vodje nove raziskave Valentina Portmanna to pomeni, da se sistem nevarno približuje prelomni točki, po kateri bi bil zlom neustavljiv. Podobno opozarja tudi Stefan Rahmstorf z Inštituta za raziskave podnebnih vplivov v Potsdamu v Nemčiji, ki ocenjuje, da je tveganje zloma že več kot 50-odstotno in da bi se kritična točka lahko zgodila že sredi stoletja.
Posledice bi bile globalne: zahodna Evropa bi se soočila z zelo mrzlimi zimami in sušnimi poletji, tropski pas padavin, ključen za prehransko varnost milijonov ljudi, bi se premaknil, ob atlantskih obalah pa bi se morska gladina dodatno dvignila za 50 do 100 centimetrov.
Glavni razlog za upočasnjevanje AMOC je hitro segrevanje Arktike. Toplejša in manj slana voda je manj gosta, zato počasneje tone v globine, kar sproži povratno zanko dodatnega slabljenja tokov. Znanstveniki po navedbah The Guardiana opozarjajo, da modeli sploh še ne vključujejo taljenja grenlandske ledene plošče, kar pomeni, da je lahko dejanska prihodnost še slabša od že zelo črnih napovedi.
Atlantska meridionalna preobratna cirkulacija (AMOC) je obsežen sistem morskih tokov v Atlantskem oceanu, ki igra ključno vlogo pri globalnem transportu toplote. Deluje kot ogromna tekoča preproga, ki prenaša toplo površinsko vodo iz tropov proti severu, kjer se ohladi, postane gostejša in potone v globine, nato pa se vrne proti jugu. Ta proces je ključen za uravnavanje podnebja, zlasti v Evropi, saj Evropi zagotavlja bistveno milejše temperature, kot bi jih sicer imela glede na svojo zemljepisno širino.
Zlom AMOC bi imel katastrofalne posledice za Evropo. Pričakuje se drastično ohlajanje, zlasti v zahodni Evropi, kjer bi temperature pozimi lahko padle za več stopinj Celzija, kar bi privedlo do pogostejših in hujših zimskih neviht ter sneženja. Poletja bi lahko postala bolj sušna. Poleg tega bi se spremenili vzorci padavin, kar bi vplivalo na kmetijstvo in vodne vire.
Taljenje ledu na Arktiki in Grenlandiji vpliva na AMOC, ker v ocean sprošča velike količine sladke vode. Morska voda je slana in zato gostejša od sladke vode. Ko se sladka voda iz stopljenega ledu zmeša s slano morsko vodo, zmanjša njeno gostoto. AMOC se zanaša na potapljanje goste, slane in hladne vode v severnem Atlantiku, da poganja tok. Če postane ta voda manj slana in manj gosta, se ne potopi tako učinkovito, kar upočasni ali celo ustavi celoten sistem tokov.
Prelomna točka v kontekstu podnebnih sprememb je kritična stopnja spremembe, po kateri sistem (kot je AMOC ali ledena plošča) preide v novo, pogosto nepopravljivo stanje. Ko se enkrat doseže prelomna točka, lahko sistem nadaljuje s spremembami celo brez nadaljnjega zunanjega pritiska, kot je globalno segrevanje. To lahko povzroči hitre in drastične posledice, ki jih je zelo težko ali nemogoče obrniti, kot je na primer nenaden kolaps morskega toka ali hitro dviganje morske gladine.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.