Novinarji ameriškega The New York Timesa so v roke prejeli kopijo še neobjavljenega revizijskega poročila, v katerem je skupina Amnesty International neodvisno ugotavljala legitimnost svoje kritike ukrajinske vojske. V avgustovskih obtožbah je namreč neprofitna organizacija za človekove pravice dejala, da ukrajinski vojaki v bojih proti ruskim neupravičeno ogrožajo civiliste.
Za splošno prebivalstvo naj bi nevarnost predstavljali z nameščanjem vojakov v bližini še naseljenih območij, pa tudi z izvajanjem napadov v bližini teh naselij. Rusija je namreč bližnje namestitve ukrajinskih vojakov uporabila za izgovor za ciljanje na stanovanjska območja.
Izjava organizacije je sprožila veliko ogorčenje javnosti, Amnesty pa je zato naročila neodvisno revizijsko poročilo. Ob tem so dejali, da obžalujejo, da je njihova izjava sprožila tak odziv in naročili revizijo.
Šest mesecev pozneje je revizijska skupina petih strokovnjakov za mednarodno humanitarno pravo izdala 18-stransko poročilo, v katerem ugotavljajo, da so bile ocene Amnesty International v nekaterih delih pravilne, v drugih pa ne. Osem mesecev pozneje je poročilo na voljo javnosti – upravni odbor organizacije se je namreč februarja odločil, da bodo izsledki interne narave.
Poročilo ocenjevalne komisije je tako v nekaterih pogledih neprofitno organizacijo za človekove pravice 'oprostilo'. Med drugim so ugotovili pravilnost navedbe, da so se ukrajinske sile res nahajale v neposredni bližini civilistov – ob pregledu 19 vojaških točk so odkrili 42 primerov delovanja v bližini civilistov.
V skladu z mednarodnim pravom, ki narekuje, da se morata v katerem koli konfliktu obe strani truditi zaščititi civiliste, bi torej ukrajinske enote lahko storile še kakšen korak proti zaščiti Ukrajincev. V skladu z razširitvijo Ženevske konvencije iz leta 1949 bi tako morala ukrajinska vojska v primeru, da se odloča med dvema enako primernima lokacijama za namestitev vojske, odločiti za tisto, ki predstavlja manjšo nevarnost za civiliste.
Kljub temu trditve niso dovolj dobro utemeljene
Hkrati je revizijska skupina ugotovila, da trditve, da je Ukrajina kršila mednarodno pravo, kljub temu niso bile dovolj dobro utemeljene. Izpostavili so, da je bila avgustovska izjava "napisana v dvoumnem, nenatančnem in v nekaterih pogledih pravno vprašljivem jeziku". To naj bi še posebej veljalo za uvodne odstavke poročila, ki bi jih lahko razumeli kot namigovanje, čeprav to "ni bil namen organizacije". Strokovnjaki so posebej izpostavili namigovanja, da je Ukrajina v enaki meri kot Rusija odgovorna za smrti civilistov v času konflikta.
A v intervjuju z zaposlenimi je revizijska skupina odkrila tudi, da je organizacija pred izdano avgustovsko 'kritiko' razmišljala o objavi še nekoliko bolj ostre različice. V pogovoru z zaposlenimi so ti tudi izrazili dvom, da se organizacija pred izdajo (nato nekoliko milejše avgustovske različice poročila) ni dovolj komunicirala z ukrajinsko vlado. Zato ocenjujejo, da Amnesty ni razumela, zakaj je Kijev sile sploh napotil v bližino še poseljenih območij.
"Preden je organizacija izdala poročilo, bi se morala nekoliko ustaviti in znova premisliti," piše v reviziji.
Rusija avgustovsko kritiko izrabila v svoj prid
Ugotovitve Amnesty International, ki so se sedaj izkazale za delno utemeljene, je avgusta v svoj prid izrabila ruska vlada. Zagovorniki kremeljske politike so ugotovitve prikazali kot dokaz, da je Ukrajina odgovorna za smrt ukrajinskih civilistov na rusko prevzetih območjih.
Ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja je s takratnimi ugotovitvami opravičeval rusko zasedbo jedrske elektrarne Zaporožje. "Ne uporabljamo iste taktike kot ukrajinske oborožene sile, ki za vojaško kritje uporabljajo civilne objekte."
Na drugi strani se je na izjavo Amnestyja ostro odzval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Organizacijo je obtožil, da poskuša z izjavo odgovornost z agresorja preložiti na žrtev.
Zaradi poročila organizacije je protestno odstopila ukrajinska direktorica Amnestyja Oksana Pokalčuk, pri čemer je opozorila, da je bila Rusija obtožena grozodejstev v mestih, ki jih je zasedla, Ukrajina pa poskuša preprečiti, da bi padlo še več takih krajev. Skupino je obtožila, da "Rusiji ponuja utemeljitev za nadaljevanje nediskriminatornih napadov".
