Svet bi lahko bil ob bilijon dolarjev, naftni velikani pa kujejo vrtoglave dobičke

Tudi, če se Hormuška ožina hitro vrne v normalno delovanje, bo breme višjih cen nafte in plina povzročilo za približno 600 milijard dolarjev (513,6 milijarde evrov) gospodarske škode, kažejo zadnji podatki Mednarodnega denarnega sklada, ki jih je analizirala organizacija za podnebne kampanje 350.org. Če se bodo motnje v oskrbi nadaljevale, pa bi lahko gospodarski udarec za gospodinjstva, podjetja in vlade presegel en bilijon dolarjev (0,86 bilijona evrov), so sporočili. Ti stroški sicer ne vključujejo posledičnih učinkov inflacije, zlasti zaradi višjih stroškov gnojil in hrane ter nižje gospodarske aktivnosti. 

Po drugi strani pa naftni velikani kujejo neverjetne dobičke. Nekatere družbe so svoje prihodke celo podvojile, kar so okoljske organizacije označile za "nespodobno bogatenje" na račun globalne krize, piše britanski The Guardian. Britanska naftna družba BP je v torek sporočila, da se je njihov dobiček v prvem četrtletju letošnjega leta več kot podvojil. 

"V naslednjih nekaj dneh bodo naftni velikani poročali o astronomskih dobičkih v prvem četrtletju, večinoma na račun vojne, zaradi katere je bilo ubitih na tisoče in osiromašenih na milijone ljudi. Tudi če se Hormuška ožina jutri ponovno odpre, se bo v naftne družbe še naprej stekala nespodobna količina denarja na račun navadnih ljudi, ki se že tako borijo za gorivo, elektriko in hrano," je za The Guardian ocenila Anne Jellema, glavna izvršna direktorica organizacije 350.org. 

Omenjena organizacija je zato pozvala k nujni uvedbi davka na presežne dobičke, zbran denar pa bi namenili za socialno zaščito in naložbe v obnovljive vire, ki so cenejši, čistejši in bolj zanesljivi energetski viri od fosilnih. 

Pozivu so se pridružili tudi na prvi konferenci o prehodu s fosilnih goriv, ki je potekala v Santa Marti v Kolumbiji. Na konferenci več kot 50 držav in na tisoče predstavnikov civilne družbe išče pionirske načine za prenehanje odvisnosti od plina, nafte in premoga.

V ponedeljek je več sto aktivistov demonstriralo po ulicah Santa Marte, za kratek čas pa so blokirali tudi premogovno pristanišče Drummond, ki velja za eno največjih v Južni Ameriki. S seboj so imeli transparente, na katerih je med drugim pisalo: "Nič več nafte" in "Možna je tudi druga pot". 

Nekateri predstavniki vlad so na konferenci opozorili, da njihovi prebivalci že trpijo zaradi pomanjkanja fosilnih goriv in drugih težav. "Marca smo zaradi krize s fosilnimi gorivi razglasili 90-dnevno izredno stanje," je dejala Tina Stege, podnebna odposlanka za Marshallove otoke. "Vlada zdaj vsak dan ob 15. uri zapira svoja vrata, da bi varčevala z energijo. Ker se kriza nadaljuje, smo prisiljeni razmisliti o nadaljnjih ukrepih za zmanjšanje storitev, vključno z infrastrukturnimi projekti, osredotočenimi na odpornost, kot so morski zidovi in nadgradnje letališč. Želimo, da se bilijoni, ki se porabijo za podporo fosilnim gorivom, porabijo za energetsko varčne obnovljive vire energije," je dodala. 

Da naftna kriza poslabšuje življenjski standard v Malaviju, kjer večina ljudi že tako živi pod pragom revščine, je opozoril Chipiliro Mpinganjira, tamkajšnji namestnik ministra za naravne vire. Skok svetovnih cen goriva zvišuje stroške prometa in hrane, vlado pa sili, da razmišlja o zmanjševanju proračuna za izobraževanje, zato da lahko odplača državne dolgove. Ob tem je ocenil, da bo dolgoročno gledano kriza verjetno prisilila Afriko k ponovnemu razmisleku o energetski politiki. "Tudi če se Hormuška ožina ponovno odpre, vemo, da se to lahko kadarkoli ponovi. Zato se moramo vsekakor odmakniti od fosilnih goriv," je poudaril. 

"Če se bo ta kriza nadaljevala več kot šest mesecev, pa se bodo mnoge države v Afriki soočile s propadom. Višje cene bodo povzročile proteste, kar bi lahko vodilo v anarhijo," je opozoril Cedric Dzelu, tehnični direktor na ganskem ministrstvu za podnebne spremembe in trajnost.

Številne afriške države so se na zvišanje cen nafte odzvale z znižanjem davkov na gorivo, kar pomeni nižje državne prihodke za zdravstvo, izobraževanje in infrastrukturo – hkrati pa dejansko subvencionirajo naftna podjetja.

Skupina Planetarni varuhi (Planetary Guardians), ki jo sestavljajo nekdanji državniki, znanstveniki in aktivisti, je opozorila pred podpiranjem industrij, ki so vzrok za številne svetovne težave. Že pred vojno v Iranu so izračunali, da vlade za subvencioniranje fosilnih goriv vsako minuto porabijo 1,9 milijona dolarjev (1,63 milijona evrov), kar znaša približno 1,05 bilijona dolarjev (0,90 bilijona evrov) na leto. "Državljani za to plačajo trikrat: na bencinski črpalki, z davki in s škodo, ki jo fosilna goriva povzročajo javnemu zdravju, planetu in gospodarstvu," je dejala Mary Robinson, nekdanja predsednica Irske. 

Za vsak dolar, ki ga vlade porabijo za neposredne subvencije za fosilna goriva, najrevnejših 20 odstotkov gospodinjstev prejme le osem centov, medtem ko najbogatejših 50 odstotkov, ki uporabljajo več avtomobilov, klimatskih naprav in letal, izkoristi skoraj 75 odstotkov koristi. Že sama ukinitev teh subvencij bi preprečila 70.000 prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka letno, pravijo Planetarni varuhi.