Kriza pri Volkswagnu: zaprtja tovarn in na tisoče ogroženih delovnih mest

Napoved, da jih bo v prihodnjih mesecih doletel morda največji val odpuščanj v zgodovini svetovne avtomobilske industrije, je na ulice pognala več tisoč zaposlenih.

"Tovarne zapirajo, odpuščanjem ni videti konca. To vemo vsi. Vendar je treba poudariti, da mi, delovna sila, nismo povzročili te krize," je bila kritična predsednica Sveta delavcev v Volkswagnu, Daniela Cavallo.

Paradoks je očiten, so jasni zaposleni. Volkswagen, v prevodu ljudski avto, bo na cedilu pustil 50.000 družin po vsem svetu.

"Govorimo o več deset tisoč delovnih mestih v okrožju Zwickau – ne le pri Volkswagnu, temveč tudi pri vseh dobaviteljih, s katerimi VW sodeluje - vse bo prizadelo," je poudaril Ronny Ott, predsednik sveta delavcev v podjetju Schnellecke Logistik.

In niti slovenska podjetja pri tem ne bodo izjema. Celotna slovenska avtomobilska industrija, ki zaposluje približno 40.000 ljudi ter ustvari deset odstotkov slovenskega BDP-ja in skoraj 25 odstotkov slovenskega izvoza, je seveda močno vezana na nemški trg. Zato lahko črni oblaki, ki se zgrinjajo nad to avtomobilsko velesilo, skrbijo tudi nas.

V Boxmarku, kjer za Volkswagnove avtomobile izdelujejo sedežne prevleke, so naročila začela padati že pred časom.

"No, če se mogoče v odstotkih izražam, če smo prej 100-odstotno dobavljali v Volkswagnovo dobavno verigo, danes dobavljamo tu mogoče še samo 30 odstotkov. Padec je velik," je pojasnil Marjan Trobiš, direktor Boxmark Leather in predsednik Združenja delodajalcev.

A so se številni, razlaga Trobiš, na krizo še pravočasno prilagodili. "Šli smo v nove panoge, kot je letalska industrija ... Da to odvisnost iz avtomobilskega sektorja prenesemo v bistvu na več stebrov. Je dobro imeti več nog, namesto da stojimo samo na eni, in to se je zdaj tudi pokazalo," dodaja Trobiš.

Nemški koncern sicer še vedno ustvarja enormne dobičke. Letos je samo v prvem četrtletju ustvaril 2,5 milijarde evrov, kar pa je še vedno občutno manj kot v preteklih letih.