"Pozorno spremljamo razmere v Venezueli. Stojimo ob strani venezuelskemu narodu ter podpiramo miren in demokratičen prehod," je na družbenem omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Opozorila je tudi, da mora vsaka rešitev spoštovati mednarodno pravo in ustanovno listino Združenih narodov (ZN).
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je ob dogajanju v Venezueli medtem izrazil veliko zaskrbljenost. "Evropska unija poziva k umiritvi razmer ter rešitvi ob polnem spoštovanju mednarodnega prava in načel, zapisanih v ustanovni listini ZN," je zapisal na omrežju X in zatrdil, da bo EU še naprej podpirala mirno, demokratično in vključujočo rešitev v Venezueli.
Skupaj z von der Leyenovo je podprl prizadevanja visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas, ki jo v sodelovanju z državami članicami skrbi za varnost evropskih državljanov v Venezueli.
Kallasova je sporočila, da se je danes pogovarjala tako z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem kot veleposlanikom EU v Caracasu. Kot prioriteto Unije je pri tem izpostavila varnost državljanov EU v Venezueli.
"V vseh okoliščinah je treba spoštovati načela mednarodnega prava in ustanovne listine ZN," je zapisala.
Obenem pa je spomnila, da je EU že večkrat izjavila, da Nicolas Maduro nima legitimnosti, in je zagovarjala mirno tranzicijo oblasti v državi. Maduro je za tretji mandat na čelu Venezuele prisegel januarja lani, a številne države, med njimi tudi ZDA in več članic EU, njegove zmage na volitvah ob nepravilnostih niso priznale.
Na dogajanje po ameriškem napadu na Venezuelo, ki je sledil mesecem stopnjevanja vojaškega in gospodarskega pritiska, se je že odzvalo tudi več evropskih držav.
Španija je prav tako pozvala k umiritvi in ravnanju v skladu z mednarodnim pravom ter načeli ustanovne listine ZN, obenem pa je zunanje ministrstvo ponudilo posredovanje v krizi. Madrid je "pripravljen pomagati v iskanju demokratične, izpogajane in mirne rešitve za državo", so sporočili.
Obenem je Madrid tako kot tudi Berlin zagotovil, da se glede razmer usklajujejo z evropskimi partnerji. Tudi v Rimu situacijo pozorno spremljajo in se trudijo pridobiti informacije o svojih državljanih v Venezueli.
Na napad ZDA na Venezuelo se je odzval tudi britanski premier Keir Starmer. Zatrdil je, da Združeno kraljestvo "nikakor" ni vpleteno, ter da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o operaciji, v sklopu katere so aretirali venezuelskega predsednika Madura, ni pogovarjal. Na vprašanje novinarjev BBC-ja, ali dejanje ZDA – tako kot številni drugi britanski politiki – obsoja, pa je odgovoril, da želi najprej "ugotoviti vsa dejstva" in se s Trumpom pogovoriti o "hitro spreminjajoči se situaciji". Dodal je še, da sodeluje z britanskim veleposlaništvom v Venezueli, da bi zagotovili, da je za približno 500 britanskih državljanov tam "dobro poskrbljeno, da so zaščiteni ter jim nudijo ustrezno svetovanje".
Iran, Kuba in Rusija obsodili napad, Kolumbija na mejo pošilja vojsko
Ameriški vojaški napad na Venezuelo so ostro obsodili Iran, Kuba, Kolumbija in Rusija.
Iransko zunanje ministrstvo je v izjavi zapisalo, da "ostro obsoja ameriški vojaški napad na Venezuelo ter očitno kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti države".
Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je vojaške napade v Venezueli medtem obsodil kot "kriminalni napad ZDA" na zavezniško južnoameriško državo. "Naše območje miru je brutalno napadeno," je zapisal na družbenem omrežju X. Mednarodno skupnost je še pozval k takojšnjemu odzivu in dodal, da gre za "državni teror proti pogumnemu venezuelskemu ljudstvu in proti naši Ameriki".
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro meni, da gre za kršenje suverenosti Latinske Amerike, ki bo imela za posledico humanitarno krizo, ter Organizacijo ameriških držav in ZN pozval, naj se nemudoma sestanejo. Kasneje je javil tudi, da je na mejo z Venezuelo napotil vojsko.
Ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, češ da za napad ni bilo nobene "sprejemljive utemeljitve", je obsodila tudi Rusija. Obenem je zahtevala takojšnja pojasnila o tem, kje je Maduro. "Zjutraj so ZDA zagrešile dejanje oborožene agresije proti Venezueli. To je izjemno zaskrbljujoče in vredno obsodbe," je v izjavi zapisalo rusko zunanje ministrstvo.
Do zadnjega dogajanja prihaja sredi zaostrenih napetosti med ZDA in Venezuelo, potem ko je ameriški predsednik Trump v zadnjih mesecih sprožil kampanjo proti domnevnim tihotapcem mamil iz Venezuele. Po nizu napadov na plovila, v katerih je bilo ubitih več kot 100 ljudi, je omenil tudi možnost vojaškega posredovanja v sami Venezueli.
ZDA so pred tem v Karibskem morju razporedile vojno floto in zaostrile sankcije proti Caracasu na področju nafte, pri čemer so zasegle vsaj dve ladji, ki sta prevažali venezuelsko surovo nafto.
