Kuba: 'Nimamo goriva, nimamo več rezerv'

"Nimamo goriva, nimamo več rezerv," je pred tremi tedni dejal kubanski minister za energijo. Državno elektroenergetsko podjetje komaj še zagotavlja nekaj ur elektrike na dan, kar pomeni tudi pomanjkanje vode, neznosno vročino brez ventilatorjev in porast bolezni. Protesti v obliki cacerolaza (udarjanja po loncih) so, kot poroča The Guardian, postali del vsakdanjika, ne le na podeželju, temveč tudi v prestolnici. Ti so privedli do policijskih posredovanj, kar še povečuje občutek negotovosti in zapuščenosti.

Socialna stiska se poglablja. Pokojnine, ki jih je uničila hiperinflacija, ne zadoščajo niti za osnovne življenjske stroške. Plin za kuhanje je na voljo le še po tržnih cenah, ki so za večino prebivalcev nedosegljive.

ZDA so uvedle nove sankcije proti vidnim predstavnikom kubanske oblasti, med njimi predsedniku Miguelu Díaz-Canelu, njegovi družini in članom družine Castro. Ukrepi so del širšega pritiska, ki ga spremlja tudi vojaška demonstracija moči: letalonosilka USS Nimitz je zapustila območje Jamajke, Kubo nadzorujejo izvidniška letala, v Havani pa so poročali o srečanju vodstva Cie z vodji kubanske obveščevalne službe.

Sankcije imajo neposredne gospodarske posledice. Veliki hotelski operaterji so se umaknili ali močno zmanjšali dejavnost, kar dodatno uničuje že tako oslabljen turistični sektor. Prizadete so tudi finančne storitve, saj kartici Visa in Mastercard na otoku ne delujeta več.

Posebej ranljiva so nova zasebna podjetja (Mipymes), ki so postala ključna za preskrbo prebivalstva. Prekinitev dobavnih poti in zaustavitev naročil ladijskih družb ogrožata njihovo preživetje in razpoložljivost hrane. Med prebivalci se širi občutek brezizhodnosti, saj pogajanja med Washingtonom in Havano stojijo na mrtvi točki, opisuje The Guardian. Po mnenju akademika Michaela Bustamanteja ZDA računajo bodisi na velike koncesije kubanske vlade bodisi na njen padec, tudi z uporabo sile, pri čemer bi si zahodni akterji razdelili ključna gospodarska sredstva.

Kubanska vlada se hkrati pripravlja na morebitni vojaški napad, vendar strokovnjaki opozarjajo, da je vojska slabo opremljena, rezervne sile pa razkrojene zaradi pomanjkanja sredstev in goriva. V praksi so ljudje vse bolj izčrpani in bolj nagnjeni k protestom proti lastni oblasti kot k oboroženemu odporu. Položaj dodatno zaostruje napoved Svetovne meteorološke organizacije o izjemno vročem in suhem poletju, ki je lahko brez zanesljive elektrike in hlajenja usodno za veliko ljudi.