Kuba opozarja letalske družbe: na otoku ni dovolj goriva za polnjenje letal

Kubanska vlada je v nedeljo zvečer objavila obvestilo letalskim družbam in pilotom, v katerem je opozorila, da na devetih letališčih na otoku, vključno z mednarodnim letališčem Jose Marti v Havani, od danes do 11. marca ne bo več na voljo gorivo za letala. 

Kuba se namreč sooča z resno energetsko krizo zaradi blokade in političnih pritiskov ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar je Kubi dejansko prekinilo dostop do njenih glavnih virov nafte iz Venezuele in Mehike.

Konec januarja je Trump podpisal tudi izvršni ukaz, s katerim je zagrozil z uvedbo carin na vse blago državam, ki prodajajo ali dobavljajo nafto Kubi.

Čeprav varčevanje z gorivom na Kubi morda ne bo vplivalo na krajše regionalne lete, pa predstavlja precejšen izziv za dolge lete iz držav, kot sta Rusija in Kanada, ki sta eden ključnih stebrov kubanskega turističnega gospodarstva.

Po nedeljskem sporočilu s Kube je letalska družba Air Canada v ponedeljek sporočila, da začasno ustavlja lete na otok, medtem ko so druge letalske družbe napovedale zamude in postanke v Dominikanski republiki.

Težave z gorivom so se sicer v tej otoški državi pojavljale že prej, vendar je zadnje obvestilo izjemno celo za otok, ki je vajen nenehnih kriz. Takšno varčevanje z gorivom se je nazadnje zgodilo pred več kot desetletjem, ko so se letala, namenjena v Evropo, z gorivom polnila na Bahamih, je spomnil AP. 

Regionalne letalske družbe bi se lahko morebitnim težavam izognile tako, da bi s seboj prinesle dodatno gorivo, ali pa s postanki za tankanje v Mehiki ali Dominikanski republiki. 

Ni znano, kako dolgo bo ta ukrep veljal. 

Pomanjkanje goriva je velik udarec za državo, ki je močno odvisna od turizma, ki ustvarja do tri milijarde dolarjev (2,5 milijarde evrov) letnega prihodka.

Na Kubi so skrajšali tudi delovni čas bank in odpovedali številne kulturne prireditve, so v ponedeljek sporočile oblasti. Javni avtobusni sistem v Havani se je dejansko ustavil, prebivalce pa pestijo tudi pogosti izpadi električne energije. Omejili so tudi železniški promet. 

Zaradi energetskih izrednih razmer so odpovedali večje dogodke, kot je mednarodni knjižni sejem v Havani, prilagodili pa so tudi nacionalno bejzbolsko sezono. Energetske družbe so sporočile, da pogonskih goriv več ne bodo prodajali v kubanskih pesih, pač pa nakup goriva možen le v dolarjih in omejen na 20 litrov na uporabnika. 

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je v četrtek v dvournem televizijskem nagovoru priznal vpliv ameriških sankcij na kubansko gospodarstvo in sporočil, da bodo v prihodnjih dneh sprejeli ukrepe.

Ameriške sankcije proti Kubi veljajo že več kot šest desetletij in že dolgo zavirajo kubansko gospodarstvo. Po ameriški vojaški operaciji, s katero so odstavili nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura, pa so sankcije dosegle nove razsežnosti. 

Za mnoge Kubance se kriza odraža v izpadih elektrike, ki trajajo do 10 ur, pomanjkanju goriva za vozila ter pomanjkanju hrane in zdravil. Stanje mnogi primerjajo s hudo gospodarsko depresijo v 90. letih prejšnjega stoletja, znano kot posebno obdobje, ki je sledilo zmanjšanju pomoči takratne Sovjetske zveze.