Kuba v temi: bodo sprejeli 100 milijonov za reformo 'komunističnega sistema'?

"Razmere so zelo napete, postaja tudi vse bolj vroče," je opozoril kubanski minister za energijo in rudarstvo Vicente de la O Levy. Žgoči poletni meseci na tem karibskem otoku namreč povečujejo povpraševanje po energiji. Poudaril je, da so zaloge nafte za delovanje otoškega, že tako obremenjenega elektroenergetskega omrežja, praktično izčrpane, poroča CNN.

Po ameriškem napadu na venezuelskega zaveznika Kube, bogatega z nafto, januarja letos, ter po razglasitvi administracije predsednika Donalda Trumpa, da kubanska vlada predstavlja grožnjo nacionalni varnosti ZDA, se komunistično vodeni otok sooča z naftno blokado.

Poleg ene same pošiljke donirane ruske nafte kubanski uradniki pravijo, da jim ZDA že več kot štiri mesece preprečujejo kakršne koli dobave nafte. A tudi ta ruska donacija nafte je bila porabljena v začetku maja, Kubanci pa zdaj trpijo zaradi izpadov elektrike, ki trajajo večino dneva, če ne kar ves dan.

Nekateri Kubanci se zdaj pritožujejo, da nimajo dovolj elektrike niti za polnjenje naprav, kot so električni mopedi ali celo telefoni. Mnogi se sredi noči, v kratkih obdobjih, ko elektrika vendarle je, zbujajo zato, da opravijo osnovna opravila, kot sta pranje perila in kuhanje.

Sicer so se Kubanci, zahvaljujoč panelom, ki jim jih je donirala Kitajska, zatekli k uporabi sončne energije, a jim vremenske razmere pogosto povzročajo velika nihanja v količini proizvedene energije.

"V Havani izpadi elektrike zdaj presegajo 20 do 22 ur na dan," je dejal de la O Levy.

Trumpova administracija skuša kubansko vlado prisiliti, da politično in gospodarsko odpre otok ter odstrani najvišje vodstvo države, saj naj bi bile gospodarske sankcije odpravljene šele po teh spremembah. Trump je že dejal, da je kubanska vlada na robu zloma in da razmišlja o uporabi vojaške sile za prevzem otoka. Kubanski uradniki so sicer obljubili, da se bodo vsakemu vojaškemu posredovanju uprli s silo.

Ameriško zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost navedlo, da ZDA otoku ponujajo 100 milijonov dolarjev (približno 85,4 milijona evrov) pomoči za izvedbo "smiselnih reform kubanskega komunističnega sistema".

"Odločitev je v rokah kubanskega režima. Ali bodo sprejeli našo ponudbo pomoči ali pa zavrnili nujno življenjsko pomembno pomoč ter na koncu odgovarjali kubanskemu ljudstvu, ker ovirajo kritično pomoč," je zapisano v sporočilu.

Havana zanika ameriške trditve, da naj bi pomoč zavrnili. Zunanji minister Bruno Rodriguez je ameriško ponudbo v sredo označil za "laž, o kateri nihče ne ve ničesar". Na družbenem omrežju X je ob tem zapisal: "Ali naj bi bila to donacija, prevara ali umazan dogovor, ki bo omejil našo neodvisnost? Ali ne bi bilo lažje, če bi preprosto odpravili blokado dobav goriva?"

"Pripravljeni smo prisluhniti podrobnostim ponudbe in načinom, kako bi jo izvedli. Upamo, da bo brez političnih manevrov in poskusov izkoriščanja težav in trpljenja obleganega ljudstva," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP o ameriški ponudbi še dejal Rodriguez

"To drastično poslabšanje razmer ima en sam vzrok: genocidno energetsko blokado, ki jo ZDA izvajajo nad našo državo in vsaki državi, ki nam dobavlja gorivo, grozijo z nerazumnimi carinami," je prav tako na X sporočil kubanski predsednik Miguel Diaz Canel.

"To je propadlo, nefunkcionalno gospodarstvo, ki ga je nemogoče spremeniti. Želim si, da bi bilo drugače. Dali jim bomo priložnost, toda ne verjamem, da se bo karkoli zgodilo," je Rubio dejal glede Kube med potovanjem na Kitajsko, kjer na dvodnevnem obisku spremlja predsednika Donalda Trumpa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kubanski voditelji za težave, s katerimi se sooča država, krivijo izključno ZDA, medtem ko v Washingtonu vztrajajo, da je kriv komunistični režim.

"Mislim, da nam ne bo uspelo spremeniti poteka dogodkov na Kubi, dokler bodo ti ljudje vodili režim," je ocenil Rubio, sicer potomec izseljencev iz Kube in oster kritik oblasti v Havani.

Trump je v preteklosti večkrat zagrozil Kubi z nasilnim prevzemom oblasti, v torek pa je naznanil začetek pogovorov s Havano. Nedavno je še povečal pritisk z razširjenimi sankcijami, usmerjenimi proti posameznikom in podjetjem, ki poslujejo s to otoško državo, predvsem v energetskem, obrambnem, varnostnem in finančnem sektorju. Ob tem je opozoril, da bi lahko ZDA "skoraj takoj" prevzele nadzor nad Kubo.