Miguel Diaz-Canel je na omrežju X zapisal, da si ZDA že več kot šest desetletij prizadevajo izolirati Kubo, njeno gospodarsko šibkost pa da Washington zdaj uporablja kot "nezaslišan izgovor" za prevzem države.
"Samo na ta način je mogoče pojasniti ostro gospodarsko vojno, ki se uporablja kot kolektivna kazen proti celotnemu ljudstvu. Kubo v najslabšem primeru spremlja gotovost: vsak zunanji agresor se bo spopadel z nepremagljivim odporom," je napovedal.
Kuba se je znašla v težki situaciji, odkar so ji ZDA v začetku letošnjega leta v praksi onemogočile oskrbo z nafto, s čimer so njeno zastarelo električno omrežje prikrajšale za glavni vir energije. Otok je zaradi zloma električnega omrežja v ponedeljek doživel popoln električni mrk.
Zaradi pomanjkanja goriva za tovornjake so se v številnih soseskah nakopičile smeti, prestavljeni so športni dogodki, v šolah so skrajšali pouk. Do torkovega popoldneva so ponovno vzpostavili oskrbo z elektriko za 55 odstotkov odjemalcev v Havani in nekaterih drugih krajih po državi.

Obsežni izpadi elektrike, pomanjkanje hrane in ameriške grožnje še povečujejo jezo in tesnobo med Kubanci. Kot je za Reuters povedala prebivalka Havane Marianela Alvarez, si ne želijo vojne. "Mi ljudje, civilisti, nismo pripravljeni na vojno. Želimo, da nas Trump pusti na miru," je dejala.
Ameriški predsednik Donald Trump v zadnjih tednih in dneh namiguje, da bi lahko ZDA prevzele nadzor nad otokom. "Kmalu bomo nekaj naredili s Kubo," je dejal včeraj. Državni sekretar Marco Rubio, sin kubanskih priseljencev, pa je ocenil, da Kuba potrebuje "nove ljudi" na oblasti. "Njihovo gospodarstvo ne deluje, v velikih težavah so, ljudje na oblasti pa ne vedo, kako bi to popravili, zato morajo na oblast postaviti nove ljudi."
Diaz-Canel je sicer potrdil, da se kubanski uradniki pogovarjajo z Američani. Havana je prav tako naznanila, da lahko kubanski izseljenci po novem vlagajo na Kubi in ustanavljajo podjetja.

Trije scenariji?
Kaj čaka Kubo v bližnji prihodnosti, še ni povsem jasno, ameriški Newsweek pa poroča o treh možnih scenarijih. Kot najverjetnejši je trenutno menjava vodstva ob ohranitvi komunističnega režima. Diaz-Canel in nekateri drugi visoki uradniki, povezani z družino Castro, bi se v tem primeru morali posloviti.
ZDA so nakazale, da bi takšna poteza lahko utrla pot gospodarskim reformam. Vendar pa bi ključne strukture moči – komunistična partija, vojska in državna podjetja – verjetno ostale nedotaknjene.
Možno je tudi, da bi oblast prevzel nekdo iz vojske ali ožjega kroga Raula Castra, ki bi ponudil omejene reforme ob ohranitvi sistema – tovrstni model je bližje Vietnamu.
Drugi scenarij je bolj nepredvidljiv. Državo bi zaradi hudega pomanjkanja zajeli množični protesti, sledila bi sprememba režima. A kot opozarja Newsweek, Kuba nima organizirane opozicije, ki bi bila pripravljena prevzeti oblast. Obstaja sicer tudi možnost hibridnega modela, začasne vlade reformistov, ki bi jo podpirala vojska in bi organizirala volitve.
Tretji scenarij pa je že v teku: postopno slabljenje države. Režim bi torej preživel, a bi država zaradi pomanjkanja venezuelske nafte še naprej slabela. Rezultat tega bi bil sistem, ki bi formalno še obstajal, a bi od znotraj propadal. Slabile bi se javne storitve, prebivalstvo pa bi se vse bolj zanašalo na nakazila iz tujine in črni trg. Država bi tako "umirala na obroke".





















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.