Ladja je plula pet dni, nato pa v Jonskem morju potonila. Umrlo naj bi več kot 600 potnikov, 104 so preživeli.
Grška obalna straža trdi, da je ladji ponudila pomoč, ko se je plovilo nahajalo v mednarodnih vodah, a da je ladja pomoč zavračala. Ocenili so tudi, da ladja pluje po ustaljeni poti.
Pri ameriškem New York Timesu so analizirali sledenje in satelitske posnetke in ugotovili, da je plovilo šest ur in pol plulo s poti in se gibalo v krogu, nato pa potonilo. Preživeli so za omenjen medij razkrili, da je imela ladja težave že takoj po izplutju. Motor naj bi jim odpovedal že drugi dan, tretji dan pa jim je zmanjkalo hrane in vode. Četrti dan je na ladji umrlo najmanj šest ljudi.
13. julija so migranti 22-letnega kapitana, sicer državljana Egipta, prepričali, da je italijanski strani poslal klic na pomoč, Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex je italijanske oblasti opozorila na plovilo, a reševalne akcije niso sprožili.
Tihotapski kapitani sicer pogosto ne dobijo plačila, dokler ne dosežejo cilja, kar je lahko eden od razlogov, da se kapitan že prej ni odzval na slabe razmere na ladji.
Ko je Frontex opozoril na ladjo, so grške oblasti dve komercialni ladji prosili, naj plovilu z migranti dostavita hrano in vodo ter nekaj goriva, da bo lahko nadaljevalo pot.
Zvečer pa se ladja, natrpana z migranti, ni več premikala proti cilju, temveč se je šest ur in pol gibala le v krogu in se ob 2. uri prevrnila, kar izpodbija navedbe grških oblasti, da se je ladja premikala proti Italiji.
Devet članov posadke, ki so nesrečo preživeli, so aretirali in jih obtožili tihotapljenja in soodgovornosti za nesrečo, poroča Insider.
Junija so pri britanskem BBC-ju analizirali ladijske dnevnike ostalih ladij, ki so bile v času nesreče v bližini in katerih posadke so trdile, da se ladja več ur pred potopom ni premikala. Ribiška ladja z migranti sicer ni imela sledilne naprave, zato na zemljevidu ni bila vidna, prav tako ne plovila obalne straže in vojske. Vzrok, zakaj točno se je ladja potopila, tako še vedno preiskujejo.
