Španski galeon San Jose je leta 1708 potoval iz današnje Paname v kolumbijsko pristaniško mesto Cartagena, ko ga je prestregla britanska vojaška ladja. Britanci, s katerimi so bili Španci v vojni, so skušali ladjo zaseči, a so jo po nesreči potopili. Pri tem je umrlo okoli 600 članov posadke.
V 80. letih prejšnjega stoletja je razbitine ladje lociralo ameriško podjetje Glocca Mora in poskušalo prepričati kolumbijske oblasti v sklenitev partnerstva in razdelitev bogastva, ki se je potopilo skupaj z ladjo. Ta je namreč prevažala zlato, srebro in dragulje, po ocenah lovcev na zaklade pa je dragoceni tovor danes vreden 18 milijard dolarjev (okoli 16 milijard evrov).
Američani in Kolumbijci se niso mogli dogovoriti, kolikšen delež pripada vsaki strani, zato so se spustili v pravni boj. Leta 2015 so nato Kolumbijci sami našli ladjo, brez pomoči Američanov, in sklenili, da ameriško podjetje nima nobenih pravic v povezavi z ladjo in njenim zakladom.
V nadaljevanju se je oglasila še Španija, ki trdi, da sta ladja in njen tovor državna last, staroselci iz Bolivije in Peruja pa so prepričani, da so prav tako upravičeni do vsaj dela zneska. Trdijo namreč, da ne gre za španski zaklad, ampak za bogastvo, ki so ga Španci v kolonialnem obdobju izropali iz rudnikov v Andih. "To bogastvo je prišlo iz rudnikov Potosi v bolivijskem visokogorju. Ta tovor pripada našim ljudem in menimo, da bi ga bilo treba dvigniti na površje, da preprečimo lovcem na zaklade, da bi ga vzeli. Koliko let je minilo? 300 let, to so nam dolžni," meni Samuel Flores, predstavnik ljudstva Qhara Qhara, ene od staroselskih skupin.
Po številnih sodnih bitkah zdaj spor obravnava še arbitražno sodišče v Haagu. Kolumbijska vlada je izrazila željo, da bi razbitine ladje dvignili na površje in jih dali v muzej. Ameriško podjetje Sea Search Armada oz. nekdanji Glocca Mora je medtem naročilo študijo ocene vrednosti tovora, ki je pokazala, da je zaklad vreden med sedem in 18 milijard dolarjev. Na dnu morja se namreč med drugim skriva 116 zabojev z dragulji in 30 milijonov zlatih kovancev. Odvetnik Rahim Moloo, ki zastopa Američane, je zaklad opisal kot največji v zgodovini človeštva.
Zgodovinarka Carla Rahn Phillips, ki je napisala knjigo o San Joseju, se z njim ne strinja. "Če govorimo o zlatih in srebrnih kovancih, bomo naredili oceno vrednosti na podlagi teže? Ali gledamo, koliko so zbiratelji pripravljeni plačati za te zlatnike?" se sprašuje. Ne zdi se ji smiselno podajati ocene vrednosti tovora, trditve lovcev na zaklade, da je vreden 18 milijard, pa se ji zdijo smešne in pretirane. "To je velika zmešnjava in ne vidim preprostega izhoda iz te situacije," je povedala za BBC. Meni sicer, da na koncu nobena stran ne bo zadovoljna.
Arheologi medtem menijo, da je treba razbitine pustiti tam, kjer so: na dnu morja. Kot poudarjajo, je namreč ladja San Jose v resnici podvodno pokopališče, saj je, ko se je ladja potopila, utonilo 600 ljudi.
"Če greš samo dol in vzameš artefakte in jih prineseš na površje, imaš le kup stvari. Ni nobene zgodbe. Lahko samo šteješ kovance, porcelan," meni Rodrigo Pacheco Ruiz, mehiški potapljač, ki raziskuje ladijske razbitine po vsem svetu. Kolumbijski arheolog Juan Guillermo Martin se z njim strinja. "Zaklad San Joseja bi moral ostati na dnu morja, skupaj s posmrtnimi ostanki 600 članov posadke, ki so tam umrli. Zaklad je del arheološkega konteksta in kot tak nima tržne vrednosti. Njegova vrednost je strogo znanstvena," poudarja.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.