Je svetovna oskrba z nafto v nevarnosti?

Francoski ladjar CMA CGM je že sporočil, da so se vsa njihova plovila, ki se nahajajo v Perzijskem zalivu ali so bila tja namenjena, umaknila na varno. Obenem so se ustavili tudi vsi njihovi prehodi skozi Sueški prekop.

"Plovba skozi Sueški prekop je do nadaljnjega prekinjena, ladje pa bodo preusmerjene okoli Rta dobrega upanja," so navedli v izjavi. Opozorili so, da bo to pot podaljšalo za več tisoč kilometrov, zato je pričakovati zamude pri dostavi tovora.

Tudi nemški Hapag-Lloyd je napovedal začasno prekinitev plovb skozi Hormuško ožino, danski Maersk pa je svoje stranke že opozoril na možne zamude pri dobavah.

Več tankerjev je obtičalo v Hormuški ožini, podatki o ladijskem prometu so pokazali, da se je vsaj 150 tankerjev, vključno z ladjami za surovo nafto in utekočinjenimi zemeljskimi plini, zasidralo v odprtih vodah Perzijskega zaliva.

Višji pomorski poveljnik iranske revolucionarne garde je že konec januarja zagrozil z zaprtjem ožine v primeru napada. In v soboto je Donald Trump uresničil svoje grožnje o vojaški operaciji, če Islamska republika Iran ne bo sklenila dogovora o omejitvi svojega jedrskega programa. ZDA in Izrael sta sprožila skupno operacijo, usmerjeno proti vladnim objektom in vojaškim zmogljivostim po vsem Iranu.

Kaj se bo zgodilo s Hormuško ožino če je resnično zaprta? A najprej si poglejmo, zakaj je ožina sploh tako pomembna. Povezuje Perzijski zaliv z Indijskim oceanom in leži med Iranom ter omansko eksklavo Musandam. Ožina je posejana z redko poseljenimi ali puščavskimi otoki, ki so strateško pomembni - med njimi so zlasti iranski otoki Hormuz, Qeshm in Larak. Med njimi so tudi sporni otoki Veliki Tunb, Mali Tunb in Abu Musa, ki ležijo med Združenimi Arabskimi Emirati in Iranom ter nudijo strateški pregled nad Zalivom. Od leta 1971 so pod iranskim nadzorom.

Ožina je ključni koridor, ki povezuje z nafto bogati Zaliv s trgi v Aziji, Evropi, Severni Ameriki in drugod. Po podatkih Ameriške agencije za informacije o energiji (EIA) je Hormuška ožina "ena najpomembnejših naftnih prehodov na svetu".

Skozi ožino steče približno petina svetovne porabe nafte in naftnih derivatov, kar je v letu 2024 v povprečju znašalo 20 milijonov sodov na dan, navaja EIA. Približno petina svetovne trgovine z utekočinjenim zemeljskim plinom je prav tako potekala skozi Hormuško ožino v letu 2024, predvsem iz Katarja, je sporočila agencija.

Savdska Arabija in ZAE sicer imata infrastrukturo za obvoz okoli ožine, kar bi lahko ublažilo motnje, vendar je tranzitna zmogljivost še vedno zelo omejena, le okoli 2,6 milijona sodčkov na dan.

"Skozi ožino se pretakajo velike količine nafte, pri čemer skoraj ni alternativnih možnosti za izvoz nafte, če bi bila zaprta," je opozorila EIA.

Več kot 80 odstotkov nafte in plina, ki prehaja skozi ožino, je namenjenih trgom v Aziji, navaja EIA. Kitajska, ključna podpornica Teherana, kupuje več kot 90 odstotkov iranskega izvoza nafte, ugotavlja analitično podjetje Kpler.

Pomorske operacije v Hormuški ožini v celoti nadzoruje iranska vojska. Teheran je večkrat kritiziral prisotnost tujih sil v regiji, predvsem območje, kjer se nahajata ameriška 5. flota v Bahrajnu in največja ameriška baza na Bližnjem vzhodu v Katarju.

Leta 2023 so zahodne pomorske sile, ki delujejo v Zalivu, opozorile ladje, ki plujejo skozi ožino, naj se ne približujejo iranskim vodam zaradi možnosti zasega. Ko je Trump leta 2018 odstopil od prelomnega jedrskega sporazuma z Iranom in znova uvedel sankcije proti njim, je namreč prišlo do več takšnih incidentov.

Tranzit nafte je bil moten tudi leta 1984 med iransko-iraško vojno, ko sta obe strani napadali ladje druga druge ter poškodovali več kot 500 plovil.

Teheran je leta 1988 postavil mine v ožini, eno je zadela fregata USS Samuel B. Roberts in se skoraj potopila. A niso jim ostali dolžni. Julija istega leta je bilo iransko civilno letalo Iran Air Airbus A300 na letu po progi Bandar Abas-Dubaj sestreljeno z dvema raketama, izstreljenima z ameriške fregate, pri čemer je življenje izgubilo 290 ljudi. Kasneje so dejali, da so se zmotili in potniško letalo zamenjali za vojaško.

Ko so se ZDA umaknile iz sporazuma, je prihajalo do vse več incidentov. Julija 2021 je napad v Omanskem zalivu na tanker, ki ga upravlja podjetje v lasti izraelskega milijarderja, terjal dve smrtni žrtvi. Izrael, Združene države, Velika Britanija in Romunija so obtožile Teheran, ki je zanikal kakršno koli vpletenost.

Aprila 2024 so Revolucionarne garde zasegle kontejnersko ladjo MSC Aries pod portugalsko zastavo, pri čemer so njenemu lastniku očitale "povezave z Izraelom".

V začetku februarja letos se je ameriški tanker v ožini srečal z iranskimi topnjačami, ki so ga ustavile, preden je nadaljeval pot, je sporočilo Centralno poveljstvo ZDA.