Glavni obveščevalni direktorat ukrajinskega ministrstva za obrambo GUR je objavil fotografije orožja, o katerem se je prej le malo vedelo. Izdeluje ga podjetje Kronstadt, ki je znano po snovanju in proizvodnji dronov. Vodena raketa Banderol (v ruščini 'paket') je primarno namenjena lansiranju iz dronov Orion, ki spadajo v približno isti razred kot ameriški MQ-1 Predator, čeprav strokovnjaki pravijo, da bi raketo lahko nosili tudi jurišni helikopterji.
Raketo poganja majhen reaktivni motor, njen doseg je 500 kilometrov, hitrost pa 500 kilometrov na uro. Bojna glava naj bi tehtala okrog 113 kilogramov. To pomeni, da je raketa manjša in počasnejša od 'klasične' ruske vodene rakete Kalibr. GUR pa navaja, da je Banderol sicer okretnejši od drugih ruskih vodenih raket, kar nakazuje, da je najbrž namenjen manevriranju mimo ukrajinskih sistemov zračne obrambe.
Ukrajinska služba ni razkrila podatkov o ruski uporabi rakete, je pa iz navedenih objavljenih podatkov očitno, da se je dokopala do bolje ohranjenih razbitin, na podlagi katerih je lahko izvedla analizo, piše ameriški portal The Warzone. Po neuradnih navedbah in informacijah, ki so dostopne na spletu, so Rusi raketo večkrat uporabili za napad na tarče na jugu Ukrajine.
Zahodna tehnika v ruski raketi
Analiza navaja tudi seznam tujih komponent, uporabljenih v raketi Banderol. GUR navaja, da gre za del obsežnega projekta, v katerem sodeluje okoli 30 podjetij, ki zagotavljajo več kot 20 ključnih komponent in morda še več komponent, ki še niso bile identificirane.
Med različnimi neruskimi komponentami naj bi bili pogonski sklop rakete, reaktivni motor SW800Pro kitajskega podjetja Swiwin. GUR identificira tudi telemetrični modul RFD900x, sicer avstralske izdelave, čeprav dodajajo, da bi lahko šlo za kitajsko kopijo originala. Inercialni navigacijski sistem naj bi bil kitajskega izvora, polnilne baterije Murata japonskega, elektronski ojačevalnik Dynamixel MX-64AR pa izdeluje južnokorejsko podjetje Robotis.
V vsaki raketi je tudi skoraj dva ducata mikročipov ameriških, kitajskih, švicarskih, japonskih in južnokorejskih proizvajalcev, dodaja GUR. Te naj bi dobavljalo predvsem omrežje Chip and Dip, eden največjih ruskih distributerjev elektronike in podjetje, ki je prav tako pod sankcijami.
Druge komponente sistema Banderol so očitno ruske proizvodnje, vključno z digitalno anteno Kometa za satelitsko navigacijo, ki je zasnovana za zmanjšanje možnosti motenja signala s strani sovražnika. Ta oprema se uporablja tudi v brezpilotnih letalih Geran oz. Šahid in v različnih jadralnih oz. drsnih bombah.
Ob tem portal navaja, da uporaba zahodnih komponent v ruskem orožju, zlasti v brezpilotnih letalih in raketah, ni nova, zlasti ko gre za mikroelektroniko in druge visokotehnološke komponente. GUR je denimo lansko leto sporočil, da je na desetine zahodnih komponent našel v razbitinah naprednega ruskega brezpilotnega letalnika S-70 Ohotnik, ki so ga Rusi zaradi izgube nadzora sami sestrelili nad ukrajinskim ozemljem.
GUR je do novembra lani sporočil, da je v 150 zaseženih kosih ruskega orožja našel več kot 4000 komponent tuje izdelave.
Kot še navaja portal, ni nujno, da so komponente pridobljene neposredno od proizvajalcev. Zlasti zaradi ogromnega in večinoma nereguliranega trga reciklirane mikroelektronike, ki večinoma izvira iz Kitajske, obstaja veliko drugih možnosti. Denimo, reaktivni motor SW800Pro, ki naj bi poganjal Banderol, je na voljo za nakup na spletni strani AliExpress za dobrih 14.000 evrov. Namenjen je predvsem letalskim modelarjem.
Poleg tega je veliko uporabnih komponent mogoče najti v nevojaških napravah in izdelkih, za katere je precej težje preprečiti, da bi prišli "v napačne roke", navaja portal. Združenje polprevodniške industrije (SIA) je lani ugotovilo, da ima Rusija "desetletja izkušenj z izogibanjem nadzoru izvoza in sankcijam, gradnjo sistema pretovarjalnih poti, gojenjem mrež preusmerjevalnikov v tretjih državah in uporabo prefinjenih taktik zavajanja". GUR naj bi tudi v iranskem in severnokorejskem orožju, ki ga uporablja Rusija v Ukrajini, našel zahodne komponente.
Lansiranje iz varne razdalje
Koncept orožja te vrste, ki ga izstreljuje brezpilotni letalnik, je nenavaden, ocenjuje portal. Relativno počasen in nizkoleteč dron Orion je sicer precej bolj ranljiv za zračno obrambo kot letala, a doseg rakete brezpilotniku omogoča lansiranje projektila iz varne razdalje, še v ruskem zračnem prostoru.
Rusko letalstvo si je po uvodnih izgubah proti močni ukrajinski protiletalski obrambi dolgo časa prizadevalo za razvoj sistema, ki bi jim omogočal lansiranje orožja iz varne razdalje. Tako so uvedli uporabo vodenih drsnih bomb. Gre pravzaprav za stare sovjetske bombe FAB, opremljene z navigacijskim sistemom, na katere ukrajinska zračna obramba še danes nima odgovora.
Za razilko od drsnih bomb pa ima Banderol, kot že omenjeno, svoj motor, kar ga uvršča v kategorijo vodenih raket. Razmeroma velik doseg mu omogoča relativno majhna bojna glava (dobrih 110 kilogramov). Zaenkrat še ni znano, na kakšen način Rusi usmerjajo raketo in ali je možno spreminjati njeno pot po izstrelitvi, kar je bistveno za časovno najbolj občutljive cilje, navaja The Warzone.
Dejstvo, da ima inercialni navigacijski sistem in sistem za motenje, bi moralo orožju zagotoviti znatno stopnjo odpornosti na elektronsko bojevanje Ukrajincev. Pomemben faktor je tudi satelitsko vodenje, ki pomaga pri natančnosti rakete.
Portal ocenjuje, da ima za Rusijo Banderol pomembne prednosti, kljub temu, da gre za manj zmogljivo raketo. Z uporabo omenjene rakete lahko Rusija ogrozi več ciljev, hkrati pa razbremenjuje bombniško floto, ki se lahko osredotoča na svoje primarne naloge.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.