Lahko ebolo zanese tudi k nam?

Izbruh ebole v Demokratični republiki (DR) Kongo se hitro širi, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki je stopnjo zdravstvenega tveganja za to državo povišala na zelo visoko.

Po podatkih WHO naj bi bilo doslej skoraj 750 primerov okužb in 177 smrti. Tveganje za širjenje ebole na svetovni ravni sicer še vedno ostaja na nizki stopnji. Tudi prebivalci sosednjih držav Konga zaenkrat niso prestrašeni, pravi slovenska misijonarka Zvonka Mikec, ki v Afriki živi več kot pol svojega življenja.

35 let mineva odkar se je Mikčeva preselila v Afriko. Trenutno se nahaja v Luandi – glavnem mestu Angole, ki na severu in severovzhodu meji na DR Kongo, kjer razsaja ebola. "Jaz v Angloli še nisem zasledila panike, mislim da je to bolj od zunaj," pravi.

En razlog je oddaljenost – med Luando in mejo z DR Kongo je približno enaka razdalja kot med Slovenijo in Poljsko, razlaga. Prav tako so v afriških državah navajeni na prisotnost različnih bolezni.

Zato pa drugače na izbruhe gledamo Evropejci, pred kratkim ji je slovenska skupina ravno odpovedala obisk. "Od te organizacije, ki naj bi nas obiskali konca junija, sem dobila sporočilo, da odpovedujejo – ker je v Evropi panika zaradi ebole, da se ne ve, kako se bo to razvilo."

Stopnja zdravstvenega tveganja sicer na svetovni ravni še naprej ostaja nizka, jo je pa zato prav danes Svetovna zdravstvena organizacija na nacionalni ravni spremenila na najvišjo. "Med prebivalci vlada tudi veliko nezaupanje do zunanjih oblasti. Še včeraj je prišlo do varnostnega incidenta v bolnišnici v pokrajini Ituri, kjer so zažgali šotore in medicinsko opremo," pravi prvi mož WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Še nedelujoč medicinski center, v katerem so bila tisti trenutek shranjena trupla, naj bi požgali, ko je skupina svojcev želela prevzeti truplo bližnjega, a jim oblasti tega zaradi varnostnega tveganja niso pustile. Tradicionalni pogreb namreč vključjuje tesen stik z umrlimi, denimo umivanje trupel.

"Njegova družina, prijatelji in drugi mladi so želeli njegovo telo odpeljati domov na pogreb, čeprav so navodila oblasti med tem izbruhom ebole jasna: vsa trupla je treba pokopati v skladu s predpisanimi pravili, ki veljajo med to epidemijo," razlaga koordinator varnosti pri odzivu na ebolo ??.

Ameriški zdravnik, ki je delal v DR Kongo in je bil potrjen na ebolo, se trenutno zdravi v bolnišnici v Berlinu. Za zdaj ni podatkov, da bi se od njega bolezni kdo nalezel. WHO pa je medtem potrdil še eno okužbo – prav tako Američana, ki so ga na zdravljenje prepeljali na Češko.

Za oddajo 24UR ZVEČER je o eboli spregovorila infektologinja Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Svetovna zdravstvena organizacija pošilja mešane signale: po eni strani so močno zaskrbljeni nad hitrostjo in obsegom epidemije, sklicali so krizni sestanek, stopnjo tveganja so v Kongu zvišali na zelo visoko, po drugi strani pa pravijo, da je globalno tveganje nizko. Kako veliko nevarnost torej predstavlja epidemija ebole?

"Tukaj gre za dva momenta – eden je seveda epidemija v Kongu z dvema uvoženima primeroma v Ugando, medtem ko izven tega področja pa trenutno še ni nobenih primerov. Kar pomeni, da je tveganje za ostali del sveta ocenjen nizko. Trenutno sledijo dogajanju v Kongu in so vsi ukrepi pravzaprav omejeni na to področje, ker želijo širjenje tam čimprej omejiti in s tem zmanjšati nevarnost tudi za ostali del sveta," pojasnjuje Logarjeva.

Pa bi se to lahko spremenilo? Infektologinja pravi, da s širjenjem epidemije oziroma z večanjem števila primerov in predvsem s tem, če pridejo okuženi v velika mesta – večji del obolelih trenutno sicer še vedno prihaja iz odmaknjenih, vaških predelov – se stvar precej zaplete. "Bistveno več je stikov, hitrejše je širjenje, več je stikov tudi z drugimi državljani, ki se potem vračajo v svoje države, na ta način pa lahko pride tudi do širjenja izven Afrike oziroma primarnega območja, kjer trenutno epidemija poteka."

Zakaj pa so izbruhi ebole tako nevarni? Kako se širi ta virus, kakšna je smrtnost? Logarjeva pojasnjuje, da se virus najprej prenese iz nekega živalskega 'rezervoarja' – denimo netopirjev ali primatov, opic na človeka. Nato pa neposredno s človeka na človeka z okuženimi telesnimi tekočinami. "Tukaj ne gre za kapljično širjenje, pač pa za neposreden stik s krvjo, slino, spolnimi izločki, izločki iz prebavil. Posredno tudi z izločki dihal, a ne na način, kot se na primer širi gripa ali covid."

Slovenci sicer radi potujemo, tudi v Afriko. Kakšno je tveganje, da nekdo, ki se vrne s potovanja, s seboj prinese tudi to bolezen? "Trenutno je to tveganje zelo majhno. Epidemija poteka v DR Kongo, v precej odmaknjenih delih države, izven velikih mest – to so področja, kamor turisti ne zahajajo. V primeru širjenja v velika mesta, prestolnice, pa se seveda takšno tveganje potem poveča." Vsem, ki načrtujejo potovanje v dele sveta, ki so v bližini epidemije – denimo takšna sta Uganda in Ruanda – pa infektologinja svetuje, da preverijo, kakšno je lokalno stanje, ali se epidemija širi in ali so se mogoče začeli pojavljati primeri tudi v teh predelih, predvsem v večjih mestih.

Celoten pogovor si lahko ogledate v zgornjem videu.