Lahko Orban izgubi naslednje volitve?

Madžarska vlada je v četrtek kot prva država članica EU izdala začasno dovoljenje za uporabo cepiva Sputnik V, hkrati pa tudi za cepivo, ki sta ga razvila AstraZeneca in oxfordska univerza, Evropska agencija za zdravila pa ju še ni odobrila. Pred tem pa je bila večkrat kritična do Evropske komisije zaradi počasnih postopkov odobritve cepiv in zamud pri naročilih. Svojeglavo ravnanje madžarske vlade in njenega voditelja Viktorja Orbana ne preseneča, spori in nesoglasja tako z institucijami kot drugimi članicami EU so zadnja leta ves čas del Orbanove politike. 

A pri koronakrizi gre še za nekaj drugega. Zdravstvo oziroma vse slabše stanje zdravstvenega sistema na Madžarskem je tista politika, ki jo Madžari po raziskavi think tanka Policy Solutions ocenjujejo kot najslabšo v 10 letih Orbanove vladavine. In to po raziskavi, ki je bila opravljena tik pred epidemijo, ki slednje tako sploh še ne upošteva. Leto dni pred volitvami, na katerih se bo Orbanov Fidesz spopadel z združeno opozicijo, ki v zadnjih javnomnenjskih raziskavah vodi, sicer le za dva odstotka, to ni nepomembno. Že res, da bo obvladovanje epidemije in njenih posledic bržkone ključno na volitvah v vseh državah, vendar gre v madžarskem primeru za eno redkih stvari, ki jih tudi Orban ne more povsem nadzorovati. Nekaj mora storiti. 

Če bi se v tem času pokazale hude ekonomske in socialne posledice krize, bi se stvari lahko obrnile celo Fideszu v prid, pravi direktor Policy Solutions, politolog Andras Biro-Nagy. S pozicije moči bo lahko namreč Orban obljubljal in delil finančna sredstva ter kupoval socialni mir in volilno podporo. Ob nadzoru nad večino medijev v državi pa opoziciji hkrati onemogočal predstavljanje kakršnekoli alternative. 

Volitve 2022 bodo v vsakem primeru nepošten boj. Svobodne – da, poštene – ne. Sistem iliberalne demokracije, ki ga je v zadnjih 10 letih vzpostavil Orbanov režim, namreč tega niti slučajno ne omogoča. Hkrati pa so prav v tem sistemu volitve edini legalen način, da druge politične sile ta režim zamenjajo. Boj bo srdit. Orban in Fidesz si ne moreta privoščiti poraza. Kaj hitro bi se lahko v spremenjenih okoliščinah marsikdo iz režima znašel pred sodiščem. Korupcije in spornega kopičenja bogastva oligarhov, Orbanove družine in drugih blizu režima bodo imeli kmalu dovolj tudi Madžari, ki jim je bilo, kot je pojasnil Biro-Nagy, doslej pomembneje to, da vsaj bogatijo domači veljaki in ne tuja podjetja. Večina vprašanih, tudi večina volivcev Fidesza, po zgoraj omenjeni raziskavi namreč meni, da Orbanova vlada dela v prid bogatih, in 53 odstotkov vprašanih je mnenja, da večina Madžarov živi slabše kot pred 10 leti. 43 odstotkov jih meni, da večina živi bolje kot pred 10 leti, a zanimivo, le 26 odstotkov jih je odgovorilo, da oni sami živijo bolje kot 2010. 

Dojemanje, kako živijo v ekonomskem in socialnem smislu, je še kako pomembno. Prav gospodarska kriza 2008 in njene posledice so bile ključne za to, da je Fidesz leta 2010 dobil super večino v parlamentu, kot je za Fokus povedala madžarska političarka in nekdanja Orbanova sodelavka Zsuzsanna Szelenyi. Biro-Nagy pa je pojasnil, kako zelo je bila pri tem pomembna izkušnja številnih Madžarov, da jim v 20 letih demokracija sama po sebi ni prinesla boljšega življenja v smislu ekonomske in socialne varnosti. In prav zaradi tega je bila demokracija po letu 2010 tako ranljiva za sistemske posege Viktorja Orbana. 

To je po mnenju Biro-Nagyja tudi ključna lekcija za druge države. "Da bi lahko zaščitili demokracijo, mora demokracija tudi poskrbeti za ljudi v smislu ekonomske in socialne varnosti," pravi. 

Bodimo realni, demokracija, vladavina prava, človekove pravice ... Vse to je izjemno pomembno, najpomembnejše, a kako naj pričakujemo, da se bodo ljudje borili za to, če morajo vsak dan voditi svojo bitko s tem, kako bodo preživeli, plačali položnice, ali bodo njihovi otroci imeli topel obrok, ali si bodo lahko ogreli bivališče, in to ob tem, da hodijo v službo. Nikakor ne želim podcenjevati ljudi, a osnovno preživetje v kapitalizmu je za mnoge zelo težko. Negotovosti, strah, stiske, pritiski, obremenitve. Tek za dobrinami, boj za povprečno, normalno življenje mnogim vzameta praktično ves čas in energijo. Kdo pa še ima čas in voljo za razmišljanje o tem, v kakšni družbi živimo, o stiskah drugih, o dogajanju po svetu, to pogosto slišim. Potrošniški kapitalizem je pri tem neusmiljen in hkrati idealna okoliščina za gojenje populizmov. 

Ne gre za to, da se različne politične opcije tega ne zavedajo, sploh ne, gre za to, kdo si upa ljudem obljubiti tudi tisto, česar jim ne more nuditi. In kdo nima zavor, da bi te okoliščine izkoristil za lažji nadzor nad ljudmi in za uresničevanje svoje agende. Tudi mimo ljudi. In tako spodkopal demokratična načela in vrednote. V teh norih, hitrih, zahtevnih časih se lahko hitro zgodi, da se nekega dne zbudimo v dan, ko ne bomo imeli več besede, pravic, svobode. Najhuje pri tem pa je to, da lahko kaj hitro v takšno situacijo vkorakamo prostovoljno, kot mesečniki, medtem ko se podimo za več, boljšim, večjim. In ne, ne moremo se zanašati na politiko, katerekoli opcije, politika ima svoje zakonitosti. Zanesemo se lahko nase in na soljudi. Vztrajati ne le pri formalni, ampak dejanski demokraciji, dosledno opozarjati na nedemokratične zdrse oblasti. Vedno znova. Kajti na koncu koncev – kaj je preživetje, če nimamo besede, pravic, svobode? Zgolj in samo preživetje, ne pa življenje. In zato si moramo ob vztrajanju pri demokratičnih standardih v prvi vrsti tudi pomagati, biti solidarni, empatični. Pomoč mora zamenjati pohlep in solidarnost prevzetnost. In politika bo morala slediti.