Lahko predsednik Fife postane prvi mož Združenih narodov?

Če bi Infantino želel postati naslednji generalni sekretar ZN, kar spodbuja in podpira Trump, bi sicer to lahko postal, vendar ne brez podpore vseh stalnih članic.

Po poročanju časnika The New York Post ameriški predsednik vidi predsednika Fife kot "spoštovanega" potencialnega kandidata, ki ima "posebno sposobnost povezovanja ljudi", kar naj bi se pokazalo tudi pri uspehu svetovnega prvenstva v nogometu 2026.

V vsakem primeru pa Trumpova podpora sama po sebi ne zadostuje, da bi na najvplivnejši diplomatski položaj pripeljal osebo, ki sploh ni poklicni diplomat. Sicer pa niti Trump niti Infantino nista potrdila kandidature, piše Euronews.

Poleg tega bi Infantino za zmago potreboval podporo številnih držav, hkrati pa mora ohraniti dobre odnose z Rusijo, Kitajsko, Francijo in Združenim kraljestvom, saj bi ga katera koli od teh držav lahko ustavila zaradi svojega stalnega članstva v VS.

Poleg tega se po neformalni tradiciji geografske rotacije položaj generalnega sekretarja ZN dodeljuje predstavnikom različnih celin, kar pomeni, da bi imel švicarsko-italijanski Infantino malo možnosti za nasledstvo Portugalca Guterresa. Številne vlade se tudi zavzemajo za to, da bi prvič v zgodovini položaj zasedla ženska.

Sporna je tudi Infantinova zgodovina sporov glede vodenja pri Fifi in tesni odnosi s Trumpom, njegovi kritiki pa trdijo, da je v nogometni organizaciji centraliziral moč in spregledal vprašanja človekovih pravic, predvsem kar se tiče svetovnih prvenstev v Rusiji in Katarju.

Generalnega sekretarja ZN imenuje 193-članska Generalna skupščina na podlagi priporočila Varnostnega sveta. To pomeni, da kandidata v resnici izbere omejena skupina 15 držav, desetih nestalnih članic in petih stalnih članic, v pogajanjih za zaprtimi vrati.

Vse kandidate mora predlagati ena ali več držav članic ZN, nato pa morajo svojo vizijo predstaviti na javnih zaslišanjih, kjer odgovarjajo na vprašanja veleposlanikov in predstavnikov civilne družbe.

Varnostni svet nato izvede vrsto zaupnih poskusnih glasovanj, preden se dogovori za enega kandidata, ki ga priporoči. Vsaka od petih stalnih članic lahko kandidaturo zavrne z vetom, zato je geopolitična sprejemljivost kandidata enako pomembna, če ne še pomembnejša, kot njegove diplomatske izkušnje.

Kasnejša potrditev Generalne skupščine velja večinoma za postopkovni korak. Generalna skupščina bi lahko teoretično glasovala proti kandidatu, ki ga priporoči Varnostni svet, vendar se to v zgodovini Združenih narodov še ni zgodilo.

Ker bo António Guterres konec letošnjega leta po dveh mandatih zapustil položaj, je tekma za njegovega naslednika že v polnem teku, VS pa naj bi kandidate začel obravnavati konec julija. Kljub temu ni zavezujočega roka za predložitev kandidature, zato bi lahko ZDA ali katera koli druga država med potekom postopka predlagala tudi Infantina.

Za naslednjega generalnega sekretarja Združenih narodov je bilo doslej predlaganih sedem imen, eden od kandidatov pa je že odstopil od kandidature. Virginia Gamba, nekdanja posebna predstavnica ZN za zaščito otrok v oboroženih spopadih, je bila sprva predlagana s strani Maldivov, vendar so njeno kandidaturo pozneje umaknili.

Med najbolj prepoznavnimi kandidati je Michelle Bachelet, nekdanja levičarska predsednica Čila in nekdanja visoka komisarka ZN za človekove pravice. Gre za ugledno političarko z več desetletji diplomatskih izkušenj, vendar bi lahko bila zaradi svojih odkritih kritik avtoritarnih vlad za nekatere države tudi sporna kandidatka. Nova konservativna čilska vlada je umaknila podporo njeni kandidaturi, vendar Bacheletova ostaja v tekmi, saj jo še naprej podpirata ideološko sorodni vladi Mehike in Brazilije.

Med bolj znanimi kandidati je tudi Rafael Grossi, trenutni generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki ga je predlagala njegova matična država Argentina. Njegova kandidatura temelji predvsem na njegovi diplomatski vlogi pri pogajanjih za zagotavljanje varnosti jedrske elektrarne Zaporožje med vojno v Ukrajini.

Drugi kandidati so nekdanji predsednik Senegala Macky Sall, ki ga je predlagal Burundi; Rebeca Grynspan Mayufis, vodja oddelka ZN za trgovino in razvoj, ki jo je predlagala njena matična država Kostarika; ter nekdanji zunanji ministrici Ekvadorja María Fernanda Espinosa Garcés in Gvajane Carolyn Rodrigues Birkett, ki ju je predlagala njuna vlada.