Ivan (kar ni njegovo pravo ime) se je z novinarjem BBC-ja prejšnji mesec pogovarjal z naftnega tankerja, ki zapuščen leži zunaj teritorialnih voda Kitajske. Je višji krovni častnik. "Primanjkovalo nam je mesa, žita, rib – osnovnih stvari za preživetje," je povedal ruski častnik. "To je vplivalo na naše zdravje in na delovno vzdušje na ladji. Posadka je bila lačna, jezna in poskušali smo preživeti iz dneva v dan," je dodal.
Po smernicah Mednarodne pomorske organizacije (IMO) je mornar zapuščen, kadar lastnik ladje ne krije stroškov njegove repatriacije, ga pusti brez potrebnega vzdrževanja in podpore ali z njim enostransko prekine odnos. Slednje vključuje tudi neizplačevanje pogodbenih plač za obdobje najmanj dveh mesecev.
Ladja, katere imena na BBC-ju niso navedli, je natovorjena s skoraj 750.000 sodčki ruske surove nafte z nominalno vrednostjo okoli 50 milijonov dolarjev (približno 42,19 milijona evrov). V začetku novembra je izplula iz Rusije proti Kitajski. Decembra so jo kot "zapuščeno" prijavili globalni sindikalni organizaciji International Transport Workers' Federation (ITF) (v prevodu Mednarodna federacija delavcev v transportu), potem ko je posadka sporočila, da že več mesecev ni prejela plačila.
Plovilo ostaja v mednarodnih vodah. Zaradi povečane pozornosti in nadzora naj ji Kitajska ne bi dovolila pripluti v pristanišče. Vendar je ITF posredovala in tako so Ivan in njegovi kolegi prejeli zapadle plače do decembra, uredila pa jim je tudi dostavo hrane, pitne vode in drugih nujnih potrebščin. Medtem ko so se nekateri člani posadke že vrnili v domovino, jih je večina, tako kot Ivan, še vedno na krovu.
Po podatkih ITF je bilo leta 2016 po vsem svetu zapuščenih 20 ladij. Leta 2025 se je število povečalo na 410, pri tem pa je bilo oškodovanih 6223 trgovskih mornarjev. Obe številki lani sta bili skoraj za tretjino višji kot leta 2024.
Geopolitična nestabilnost in 'flote v senci'
Eden glavnih dejavnikov za porast števila zapuščenih ladij v zadnjih letih je geopolitična nestabilnost. Številni konflikti po svetu in pandemija covida-19 so povzročili motnje v dobavnih verigah ter velika nihanja cen prevoza, zaradi česar se nekateri ladjarji težko "obdržijo nad vodo".
Vendar ITF pravi, da bi k velikemu skoku v lanskem letu lahko prispevala vse večja razširjenost tako imenovanih "flot v senci". Gre za ladje, običajno naftne tankerje, kot je ta, na katerem je obtičal Ivan. To so pogosto starejša plovila z nejasnim lastništvom, nesposobna za plovbo, verjetno nezavarovana in operativno nevarna. Običajno plujejo pod zastavami ugodnosti (FOC – flags of convenience), kar pomeni, da so registrirana v državah z zelo omejenim regulativnim nadzorom.
'Flote v senci' so plovila, ki skušajo ostati neopažena, da bi državam, kot so Rusija, Iran in Venezuela, omogočila izvoz surove nafte, kar je v nasprotju z zahodnimi sankcijami.
Če pogledamo primer Rusije: po njeni invaziji na Ukrajino februarja 2022 se je soočila s sankcijami, ki so omejile ceno, po kateri lahko prodaja svojo surovo nafto. Kljub temu je Rusija našla kupce, kot sta Kitajska in Indija, ki so pripravljeni plačati višjo ceno, čeprav je Indija po nedavnem trgovinskem dogovoru z ZDA obljubila, da bo takšne nakupe ustavila.
Zastave ugodnosti
Že več kot stoletje trgovske ladje uporabljajo zastave ugodnosti (flag of convenience – FOC) na način, da se lastniki izognejo domačim zakonom in predpisom. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bilo običajno, da so ameriške potniške ladje registrirali v Panami, da bi se izognili ameriški prohibiciji in lahko na krovu prodajali alkohol.
Danes so Panama, Liberija in Marshallovi otoki najpogostejše države zastav ugodnosti, ki skupaj predstavljajo 46,5 odstotka vseh trgovskih ladij glede na tonažo, vendar je v zadnjih letih pomemben igralec postala tudi Gambija. Leta 2023 v Gambiji ni bil registriran noben naftni tanker, do marca lani pa je postala gostiteljica 35 takšnih plovil, poroča BBC. Države gostiteljice od tega prejemajo znatne pristojbine.
Plovila pod zastavami ugodnosti močno izstopajo tudi pri lastniško zapuščenih ladjah. Leta 2025 so predstavljala 337 ladij oziroma 82 odstotkov vseh primerov. Koliko med njimi je bilo plovil "v senci", ni jasno, vendar slabo stanje teh ladij in netransparentne lastniške strukture kažejo, da so tako plovila kot njihove posadke izpostavljeni večjemu tveganju.
Generalni sekretar ITF Stephen Cotton je za BBC povedal, da zapuščanje ni naključje. Dodal je: "Mornarji v resnici ne vedo, kam gredo. Podpišejo pogodbo, odidejo na drugi konec sveta in se soočijo s številnimi različnimi izzivi."
Lani so posadkam zapuščenih trgovskih ladij po vsem svetu dolgovali skupno 25,8 milijona dolarjev (približno 21,77 milijona evrov), kažejo podatki dveh agencij ZN, Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in Mednarodne organizacije dela. ITF trdi, da so izterjali in vrnili skoraj dve tretjini tega zneska, 16,5 milijona dolarjev. Zaostale plače na Ivanovi ladji so bile v času prvega posredovanja ITF okoli 175.000 dolarjev.
Najbolj prizadeta narodnost zaradi zapuščanja na morju v letu 2025 so bili indijski mornarji, ki so predstavljali 1125 oziroma 18 odstotkov vseh. Filipinci (539) in Sirci (309) so na drugem in tretjem mestu.
Septembra lani je indijska vlada zaradi zapuščanja mornarjev in kršitev njihovih pravic na črni seznam uvrstila 86 tujih plovil. Preiskave so pokazale, da imajo mnoga od njih neizsledljive lastnike ali pa se države zastave niso odzvale.
Senčne flote so skupina ladij, predvsem naftnih tankerjev, ki delujejo izven običajnih trgovskih poti in regulativnih okvirov. Pogosto gre za starejša plovila z nejasnim lastništvom, ki plujejo pod zastavami držav z omejenim nadzorom (Flags of Convenience - FOC). Njihov glavni namen je omogočiti državam, kot so Iran, Rusija in Venezuela, izvoz nafte kljub mednarodnim sankcijam, pri čemer se izogibajo nadzoru in pozornosti. Zaradi slabšega vzdrževanja in netransparentnih lastniških struktur so ta plovila in njihove posadke izpostavljeni znatno večjim tveganjem.
Zastava ugodnosti (FOC) se nanaša na prakso, ko ladijski lastniki registrirajo svoja plovila v državah, ki ponujajo ugodnejše davčne, okoljske in delovne predpise v primerjavi z državo, kjer imajo lastniki sedež ali kjer ladja običajno pluje. Te države imajo pogosto ohlapnejši regulativni nadzor, kar omogoča lastnikom izogibanje strožjim domačim zakonom in zmanjšanje stroškov. Med najbolj znanimi državami FOC so Panama, Liberija in Marshallovi otoki, ki gostijo velik delež svetovne ladijske flote. Ta praksa je prisotna že več kot stoletje, saj je že v 20. letih 20. stoletja omogočala ameriškim ladjam izogibanje prohibiciji.
Zapuščanje ladij s strani lastnikov ima resne posledice za trgovske mornarje, ki ostanejo obtičali na krovu. Po smernicah Mednarodne pomorske organizacije (IMO) je mornar zapuščen, ko lastnik ne krije stroškov njegove vrnitve domov, mu ne zagotavlja potrebnega vzdrževanja in podpore ali z njim enostransko prekine pogodbeni odnos, kar vključuje tudi neizplačevanje plač najmanj dva meseca. To lahko vodi do pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana in pitna voda, ter do izgube plačila, kar povzroča izjemne psihološke in fizične obremenitve za posadko. V skrajnih primerih lahko to vpliva na zdravje in splošno dobro počutje mornarjev, ki so ujeti v mednarodnih vodah brez možnosti vrnitve domov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.