"Krim bo ostal pri Rusiji. In (ukrajinski predsednik Volodimir) Zelenski to razume in vsi razumejo, da je pri Rusiji že dolgo," je v intervjuju dejal Trump.
Ameriški predsednik je že pred tem izrazil podobno stališče. Ta teden je dejal, da je bil Krim "izgubljen pred leti pod nadzorom predsednika (ZDA) Baracka Husseina Obame in sploh ni predmet pogovorov".
Ob tem je bil kritičen do izjav Zelenskega, ki je dejal, da Ukrajina ne bo priznala ruske zasedbe polotoka Krim.
V novem intervjuju, ki je bil opravljen v torek, je Trump tudi menil, da je vojno povzročila Ukrajina s svojimi prizadevanji za pridružitev Natu.
"Mislim, da je vojno povzročilo to, da so začeli govoriti o pridružitvi Natu. Če tega ne bi načeli, bi obstajale veliko večje možnosti, da se (vojna) ne bi začela," je menil.
Dejansko članstvu Ukrajine v zavezništvu se mu ne zdi verjetno. "Ne zdi se mi, da se bodo lahko kdajkoli pridružili Natu," je povedal.
Trump pritiska na Ukrajino in Rusijo, da skleneta dogovor glede končanja vojne, ki jo je leta 2022 z agresijo sprožila Rusija.
Med njegovimi predlogi se že nekaj časa omenjajo kompromisi glede ozemlja, vključno s priznanjem ruskega nadzora nad polotokom Krim, ki si ga je Moskva priključila leta 2014.
Od februarja 2022 je Rusija prevzela nadzor nad približno 20 odstotki ukrajinskega ozemlja.
'Ukrajina se bo verjetno v okviru mirovnega dogovora z Rusijo morala odpovedati delu svojega ozemlja'
"Eden od scenarijev je, da se odpove ozemlju. Ni pravično. Ampak za mir, začasni mir, je mogoče to lahko rešitev, začasna," pa je v intervjuju za britanski BBC povedal župan Kijeva Vitalij Kličko.
Kličko je s tem najvišja politična figura v državi, ki je javno namignila, da se bo Ukrajina morda morala odpovedati delu svojega ozemlja, četudi le začasno.
Nekdanji boksar predvideva, da bo predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, s katerim sicer nimata dobrih odnosov, prisiljen sprejeti bolečo rešitev, da se doseže mir. Ob tem je Kličko priznal, da Zelenski z njim ni govoril o nobenih podrobnostih glede morebitnega dogovora o prekinitvi ognja ali koncu vojne. "Predsednik Zelenski to počne sam, to ni del moje funkcije," je dodal.
Ameriški predsednik Donald Trump zadnje dni še bolj intenzivno pritiska na Ukrajino in Rusijo, da skleneta dogovor. Med njegovimi predlogi naj bi bili tudi kompromisi glede ozemlja, vključno s priznanjem ruskega nadzora nad polotokom Krim, ki si ga je Moskva priključila leta 2014. Rusija je nato leta 2022 zagnala obsežno invazijo na Ukrajino in trenutno nadzoruje približno 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja.
Lavrov izrazil pripravljenost Rusije na sklenitev dogovora z Ukrajino
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v četrtek dejal, da je Moskva pripravljena skleniti dogovor z Ukrajino, potem ko je bil po napadu na Kijev predsednik ZDA Donald Trump kritičen do svojega ruskega kolega Vladimirja Putina. Lavrov je dodal, da je še nekaj točk, o katerih se morajo podrobneje dogovoriti.
"Pripravljeni smo skleniti dogovor, ampak so še nekatere specifične točke, o katerih se je treba podrobneje dogovoriti, in na tem delamo," je povedal Sergej Lavrov v intervjuju za ameriški CBS News.
V Moskvi danes pričakujejo posebnega ameriškega odposlanca Stevea Witkoffa, ki naj bi se srečal s Putinom na pogovorih o prekinitvi ognja.
Lavrov je ocenil, da se pogovori premikajo v pravo smer in da se bodo nadaljevala pogajanja z Washingtonom. Ameriški predsednik je po njegovih besedah verjetno edini voditelj na svetu, ki je prepoznal potrebo, da se nagovori temeljne vzroke te situacije, je dodal.
Trump je v četrtek neposredno pozval Putina, naj se ustavi, češ da so takšni napadi, kot je bil na Kijev, ki je terjal najmanj 12 smrtnih žrtev, nepotrebni.
Ruska vojska z novimi smrtonosnimi napadi na Ukrajino
V ruskem napadu z brezpilotniki na ukrajinsko mesto Pavlohrad v regiji Dnipropetrovsk so bile ubite tri osebe, med njimi tudi otrok, še najmanj osem ljudi pa je bilo ranjenih, je danes sporočil guverner regije Sergij Lisak. Dodal je, da je v mestu po napadu izbruhnilo več požarov.
"Agresor je ponovno izvedel množični napad na regijo z brezpilotnimi letalniki. (...) Na žalost so v Pavlohradu že trije mrtvi. Med njimi je tudi otrok," je na Telegramu zapisal Lisak. Dodal je, da je v mestu po napadu izbruhnilo več požarov, nad regijo pa da je bilo uničenih enajst dronov.
Ruska vojska je ponoči proti Ukrajini izstrelila 103 drone. Po navedbah ukrajinskih sil je zračna obramba sestrelila 41 ruskih dronov, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
Tarča napadov z droni je bilo tudi več ruskih regij. Ruska zračna obramba je prestregla 79 ukrajinskih dronov, od tega 59 nad Krimom, štiri nad Belgorodom in dva nad Kurskom, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi.
