Sergej Lavrov je dejal, da si Rusija prizadeva za odpravo "varnostne grožnje, ki jo za njo predstavlja širitev Nata," še posebej v primeru članstva Ukrajine. Zato Rusija zahteva njeno demilitarizacijo in nevtralnost. Rusija tudi zahteva "zaščito etničnih Rusov in ruske kulture v Ukrajini".
Glede ozemeljskih zahtev pa po besedah ruskega zunanjega ministra Moskva pričakuje mednarodno priznanje ruskega nadzora nad Krimom, Sevastopolom, Doneckom, Luganskom, Zaporožjem in Hersonom.
Rusija zahteva tudi ukinitev vseh sankcij, umik tožb in vrnitev zaplenjenega premoženja na Zahodu.
Kakšno je stanje na bojišču?
Kljub ruskim zahtevam za priznanje nadzora nad omenjenimi regijami Rusija v popolnosti nadzoruje le Krim s Sevastopolom ter Lugansk. Herson, Zaporožje in Doneck so pod okvirno tričetrtinskim ruskim nadzorom. Težišče bojev se seveda odvija v Donecku, kjer ruske sile izvajajo ofenzivo v smeri dveh strateško pomembnih mest – Pokrovska in Konstantinovke.
Obe mesti sta delno obkoljeni, boji pa potekajo na bokih. Ruska vojska se želi izogniti krvavim frontalnim napadom na mesti in poskuša pohabiti logistične povezave ter prisiliti ukrajinske sile k umiku. Padec Pokrovska bi ruskim silam odprl vrata v dnipropetrovsko regijo, padec Konstantinovke pa bi pomenil začetek odločilnih bojev v Donecku. Zadnja ukrajinska linija obrambe, ki jo tvorijo urbana središča Slovjansk, Kramatorsk in Družkovka, bi tako prišla v domet ruskih dronov in topništva.
Ukrajinske oblasti so sporočile, da je Rusija minulo noč uporabila več kot 100 dronov za napade na ozemlje Ukrajine. Po njihovih podatkih je v zadnjih 24 urah umrlo najmanj 10 civilistov, 38 pa je ranjenih, med njimi trije otroci. Rusija je v zadnjih mesecih močno okrepila proizvodnjo dronov in na tem področju prevzela pobudo, ki jo je v začetku vojne imela Ukrajina. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da je Rusija v enem tednu uporabila 1270 dronov, 39 raket in skoraj 1000 drsnih bomb.
Ukrajina še naprej prosi za pomoč Zahoda v obliki vojaške opreme, vendar to ni edina težava Kijeva. Mobilizacijski cilji niso doseženi, zato številne enote trpijo zaradi pomanjkanja vojakov. V preteklih tednih je o tem za tuje medije spregovorilo več ukrajinskih vojakov in poveljnikov. Rusija je v zadnjih dneh izvedla tudi več zračnih napadov na "nepriljubljene" ukrajinske mobilizacijske centre.
"Protiletalska obramba je najpomembnejša za reševanje življenj," je v objavi na Telegramu dejal Zelenski. Ob tem je dodal, da si prizadevajo skleniti dogovore z evropskimi partnerji in "velikim ameriški podjetjem" za povečanje proizvodnje dronov. Cilj je, tako ukrajinski voditelj, da Kijev letos dobi več sto tisoč letalnikov.
Trump napovedal nadaljnje dobave orožja Ukrajini
ZDA bodo Ukrajini dobavile dodatno orožje, pa je napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Podrobnosti o količini orožja in tem, kdaj ga bodo dobavili Ukrajini, ni podal, je pa dejal, da bo šlo predvsem za obrambno pomoč. Njegove izjave sicer sledijo nedavni odločitvi Washingtona o ustavitvi določenih pošiljk vojaške pomoči Kijevu.
"Morali bomo poslati več orožja – predvsem obrambnega," je novinarjem v Beli hiši povedal Trump in hkrati ponovil, da "ni zadovoljen" z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Izjave Trumpa sledijo nedavni odločitvi ZDA o ustavitvi pošiljk nekaterih raket zračne obrambe in drugega streliva v Ukrajino zaradi skrbi, da so se zaloge tega ameriškega orožja preveč zmanjšale. Med drugim so po poročanju ameriških medijev ustavili tudi dobave raket za sisteme patriot, ki predstavljajo ključno orožje v boju proti ruskim napadom iz zraka.
Trump se je prav tako prejšnji teden po telefonu ločeno pogovarjal s Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pogovori niso pripeljali do napredka glede končanja vojne, Ukrajina pa je bila odtlej deležna obsežnih ruskih napadov z droni in raketami.
Rusija je medtem danes znova opozorila, da pošiljanje orožja Ukrajini le podaljšuje konflikt. "Seveda je očitno, da ta dejanja verjetno niso v skladu s poskusi spodbujanja mirne rešitve," je po poročanju ruskih medijev dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kritičen je bil tudi do evropskih držav, češ da z dobavo orožja "aktivno prispevajo k nadaljevanju sovražnosti".