Leto 2019 v Avstraliji rekordno suho in rekordno vroče

Že nekje od novembra se Avstralija sooča z zelo visokimi temperaturami, suša pa v 'deželi tam spodaj' traja še precej dlje časa. Leto 2019 je bilo leto šibkega El Niña, kar pomeni, da je bila temperatura vode na površini v ekvatorialnem delu Tihega oceana nekoliko nad povprečjem. In če tega v Evropi skorajda ne občutimo, pojav El Niña in La Niñe pomembno vpliva na vreme v Avstraliji in Južni Ameriki. Ob El Niñu je nad Avstralijo in Oceanijo zračni tlak višji, padavin je zato manj, sploh poletja pa so bolj vroča.

Rekordno leto 2019

Da je bilo lansko leto v Avstraliji leto vremenskih ekstremov, več kot očitno pričajo številke. Leto 2019 je doslej najbolj suho in najbolj vroče leto po letu 1900, odkar potekajo sodobnejše meritve. Izjemno vročino so prebivalci najmanjše celine na svetu občutili že na začetku meteorološkega poletja, ki traja od decembra do februarja. Še posebej izstopa 19. december, ki velja za najbolj vroč dan v zgodovini Avstralije. V povprečju se je uspelo ogreti do vročih 42 stopinj Celzija, dan prej je bilo le stopinjo manj vroče.

V letu 2019 in na začetku letošnjega leta so v več kot 60 krajih v Avstraliji izmerili novo najvišjo temperaturo. Po podatkih zbiralca ekstremnih temperatur po svetu Maximiliana Herrere (http://www.mherrera.org/temp.htm) je nov rekord med drugim dosegla prestolnica Canberra, kjer so izmerili 44 stopinj Celzija, v mestu Adelaide na jugu države so izmerili 48 stopinj Celzija, v Alice Springsu v notranjosti države pa 46 stopinj Celzija. Decembra lani so izjemnih 49,9 stopinje Celzija izmerili v manjšem obalnem kraju Nullarbor na jugu Avstralije, kar je tudi najvišja izmerjena decembrska temperatura na Zemlji.

Suša in vročina prineseta požare v naravi

Še posebej suha je bila lani avstralska pomlad, ki traja od septembra do novembra. Ko se je celina začela ogrevati, je iz tal izhlapevalo vse več in več vode in naraščala je požarna ogroženost. Gozdni požari so se začeli že novembra, sušno in vse bolj vroče vreme pa je povzročilo, da so postali vse obsežnejši. Suši in vročini se občasno pridruži še močan veter, ki pospeši dovod kisika in na ta način se požari širijo hitreje.

Nastajajo nevihte brez dežja

Požari v Avstraliji so tako obsežni in v ozračje sproščajo tako velike količine toplote, da zaradi vzgona nastajajo pravi nevihtni oblaki. Žal tako nastale nevihte ne prinašajo veliko dežja, večina padavin se posuši, preden padejo na tla. Ob nevihtah zapiha tudi nevihtni piš, ki hitro širi požare, strele pa netijo nove. Te nevihte kaj dosti ne pomagajo gasilcem, v večini primerov jim delo še otežujejo.

V prihodnjih dneh bo najbolj vroče na jugovzhodu Avstralije, v zveznih državah Viktorija in Novi Južni Wales. Tukaj bodo še naprej divjali požari, saj bo padavin malo, v preostalih zveznih državah bo stanje prehodno nekoliko boljše. A poletje je še dolgo in kakšnih obsežnejših padavin in občutnejše ohladitve zaenkrat še ni na vidiku.