Mineva natanko leto dni od katastrofalnih poplav, ki so opustošile Hercegovino in terjale 27 smrtnih žrtev. Po močnem deževju se je v kamnolomu nad Donjo Jablanico sprožil obsežen plaz in zasul več hiš.
'Vrnila bi se, a mojih najdražjih več ni'
Neusmiljen dež, bučanje hudournikov in oglušujoč hrup kamenja so del spominov tudi 21-letne Amine Imamović, ki ji je usodna oktobrska noč v Donji Jablanici vzela devet članov družine.
"Tisto noč sem zbudila starše. Blato je vdrlo v našo hišo in nismo mogli odpreti vrat. Bili smo v šoku. Nenehno je bilo slišati ropotanje, kot da bi mimo peljal vlak," se Amina spominja v intervjuju za Radio Slobodna Europa.
S starši je uspela pobegniti iz hiše skozi okno in najti zavetje v bližnji lopi. Njeni spomini na to, kar se je zgodilo pozneje, so zdaj megleni in razdrobljeni. "Strela je za sekundo osvetlila vas in mama je zavpila, da ni več sosedove hiše. Babica je rekla, da je to nemogoče, saj kaj naj bi se pa zgodilo s hišo. Ko je spet blisknilo, je bilo videti, kot da je zapadel sneg, saj je bilo vse belo kot kamen. Sto misli mi je švignilo po glavi. Da se svet končuje, da bomo umrli in da je to konec," pripoveduje.
Plaz, ki se je valil iz bližnjega kamnoloma, približno pol kilometra stran od hiš, je po vasi za sabo puščal belo skalovje.
Stene njihove družinske hiše so popokale, hiša še stoji, a ker ni varna za bivanje in v tako imenovani oranžni coni, so se morali odseliti. "Pogosto prihajam sem. Kamor koli grem, je to zame najlepši kraj. Hišo je zgradil moj dedek in jutri bi se vrnila, ampak kaj bom, ko tukaj ni več mojih najdražjih," poudarja 21-letnica.

A tragedija, ki je pretresla celotno Bosno in Hercegovino, še leto dni pozneje mineva brez pravega epiloga. Čeprav so pristojni na veliko napovedovali iskanje odgovornih – sporen kamnolom je namreč deloval brez ustreznih dovoljenj, vse do danes niso vložili niti ene obtožnice. In če ne bi bilo humanitarne pomoči, ki je prihajala z vseh koncev Evrope, bi domovi še danes ostali v ruševinah, poudarjajo bosansko-hercegovski novinarji. Brez pravih odgovorov pa ostajajo tudi svojci žrtev.
"Donja Jablanica še vedno nosi brazgotine tiste oktobrske noči, ko je moč narave v nekaj urah spremenila življenje celotne skupnosti," danes pripoveduje tudi fotograf Armin Durgut, ki je leto dni po tragediji obiskal kraj. Nekateri so se vrnili na svoje domove, drugi še vedno čakajo na začetek gradnje nadomestnih hiš na varnejših lokacijah. Dela, sanacija terena in obnova infrastrukture še vedno poteka, prizori, ki jim je bil tam priča, pa kažejo obseg katastrofe. In zdi se, da je čas v tem kraju z le nekaj sto prebivalci – bolj kot ne – obstal.
Kljub številnim sumom na nepravilnosti v obratovanju spornega kamnoloma, pa so očitno zastali tudi pravosodni mlini. "Bo pravici sploh kdaj zadoščeno?" se nemočne in razočarane sprašujejo družine žrtev, ki jih je pokopal plaz. Na odgovore o vzrokih nesreče še vedno čakajo tudi drugi domačini.
Preiskava tožilstva hercegovsko-neretvanske županije naj bi bila sicer v zaključni fazi; pokazala naj bi, kakšno vlogo je pri tragediji, ki je kraj zavila v črnino, imela naravna nesreča in v kolikšni meri so zanjo krivi odgovorni v kamnolomu, poročajo mediji v BiH.
Škode, ki so jo poplave povzročile, je bilo po oceni civilne zaščite Federacije BiH za okoli 100 milijonov evrov. Po podatkih Rdečega križa je bilo poškodovanih 1148 domov.
Občina Jablanica je 4. oktober medtem razglasila za dan žalovanja. Zastave bodo na ta dan spuščene na polovico droga, javnih programov z zabavno vsebino ne bo.
A večje podpore države prebivalci Donje Jablanice, kot poudarja tudi Amina Imamović, niso čutili. "Občina dela, kar pač lahko, ne vem pa, koliko je pomagala država. Prišli so fotografirati, nato pa odšli in na vse skupaj pozabili."
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.