Leto dni od racije na Peršmanovi domačiji epiloga še vedno ni

Na domačiji, kjer so nacisti ob koncu druge svetovne vojne pobili 11 članov dveh slovenskih družin, so med antifašističnim taborom v organizaciji slovenskih študentov 27. julija lani izvedli obsežno policijsko racijo, kot razlog pa navedli sum kršitev zakonov o varstvu narave in kampiranju. Racija je odmevala med slovensko manjšino in tudi v Sloveniji.

Kot je pojasnil Vouk, ima ob obletnici mešane občutke. Po eni strani kot pozitivno ocenjuje poročilo komisije pod okriljem avstrijskega notranjega ministrstva. Ta je lani jeseni ugotovila, da je bila racija v več pogledih nezakonita in nesorazmerna, da pa ni bila usmerjena proti slovenski skupnosti ali spominskemu centru Peršman.

Sadovnik, ki je bil eden od članov te komisije, je zadovoljen, da je ministrstvo upoštevalo priporočilo komisije o izobraževanju policistov o zgodovini koroških Slovencev. Pojasnil je, da je izobraževanje že steklo in da so prvi policisti že obiskali muzej na Peršmanovi domačiji.

"Dobil sem odzive, da je to bilo zelo koristno in seveda za marsikoga prvi stik z zgodovino slovenske narodne skupnosti, se pravi, da to zagotovo učinkuje," je dejal Sadovnik, sicer tudi potomec družine, katere člane so leta 1945 ubili na domačiji.

Vouk in Sadovnik sta tudi zadovoljna, ker so v nedeljo objavili priporočila notranjega ministrstva policijskim enotam za ukrepanje na spominskih mestih. Ta določajo, da se mora policija pred tovrstnimi ukrepi povezati z organizatorji, da se mora pred tem posebej pozanimati, za kakšen kraj gre, torej ozaveščanje policijskih enot, ki so predvidene za ukrepe, ter da je treba ravnati empatično.

"Če bi ta priporočila upoštevali že pred letom dni, do te policijske akcije seveda nikoli ne bi prišlo," je prepričan Vouk. Sadovnik pa je ocenil, da so priporočila korak v pravo smer.

Sta pa Vouk in Sadovnik izpostavila, da kljub jasnim poročilom še ni političnih posledic sporne policijske akcije. Prav tako ni postopkovnih posledic, torej disciplinskih in kazenskopravnih ukrepov. "Ne vem, na kaj čakajo, če imajo tako jasna priporočila," je bil oster Vouk. Sadovnik pa je dejal, da verjame v pravno državo in da je prepričan, da bo incident dobil jasen zaključek.

Koroška Slovenka in poslanka Zelenih Olga Voglauer je medtem v sporočilu za javnost zapisala, da so bile pred enim letom prekoračene meje pravne države. Tudi ona je opozorila, da vprašanje politične in pravne odgovornosti še vedno ostaja odprto, poroča slovenski program avstrijske radiotelevizije ORF.

Voglauer od državnega tožilstva pričakuje hiter zaključek preiskave in popolno preglednost. Napake je po njeni oceni treba razjasniti, za morebitne nepravilnosti pa morajo odgovorni prevzeti odgovornost in posledice. Peršmanova domačija mora ostati kraj spomina na nacistične zločine in protifašistični odpor, ne pa biti simbol prekoračenih pravnih meja, je še dodala.

Vouk, ki je tudi odvetnik udeležencev tabora na Peršmanovi domačiji, je še pojasnil, da so v zvezi z racijo doslej uvedli pet postopkov zaradi napačnega parkiranja in en postopek zaradi napačno postavljenega šotora, skupna višina izrečenih kazni pa je bila 400 evrov, na vse pa so se pritožili. "Ampak samo te številke pravzaprav povedo vse, da je ta policijska akcija bila kratko malo provokacija in nič drugega," je poudaril Vouk.

Sadovnik je še menil, da se je v letu po incidentu umirila polarizacija v družbi na avstrijskem Koroškem, Peršmanov muzej pa je obiskalo precej več ljudi kot prej. Pomembno se mu zdi tudi, da se je v avstrijski javnosti okrepila zavest o odporu koroških Slovencev proti nacizmu.

Sadovnik je sicer tudi zaprosil avstrijsko pravosodno ministrstvo, naj poboj na Peršmanovi domačiji leta 1945 tudi znanstveno razišče, saj v Avstriji nekateri še vedno trdijo, da so ga izvedli partizani.

Zagovorniki antifašističnega kampa so danes popoldan pred okrajnim glavarstvom v Velikovcu organizirali tudi protest pod geslom Eno leto brez konsekvenc.