Po požaru na Lezbosu: nekaj mladoletnih migrantov bo sprejela tudi Slovenija

Okoli 13.000 prebežnikov je že tretjo noč zapored preživelo na prostem, potem ko so ostali brez strehe nad glavo po požaru v migrantskem centru Moria. Med njimi so številne družine z otroki, veliko jih nima šotorov ali kakršnihkoli ležišč. Prebežniki so si začasna zatočišča našli na cestah, parkiriščih, v parkih in celo na pokopališčih. 

Nekateri znova netijo požare v delih centra, ki so prestali požar, in na okoliških poljih ter napadajo policijo.

Okrepljena policijska prisotnost, jeza med prebežniki in lokalnimi prebivalci se krepi 

Grška vlada je okrepila policijsko prisotnost na otoku Lezbos. Davi je v glavno mesto otoka Mitilena s trajektom prispelo več avtobusov policistov in tudi dva vodna topova. 

Krepitev policijske prisotnosti je sicer usmerjena tudi v vse bolj vznemirjene in jezne prebivalce območja, ki na otoku nočejo več migrantov. "Vsi morajo proč. Nobenega centra več na Lezbosu," je za grško televizijo dejal guverner severnoegejske regije Kostas Mucuris.

Lokalne oblasti tako nasprotujejo načrtom za izgradnjo začasnih šotorišč. V bližini ostankov Morie pa so lokalni prebivalci postavili cestne prepreke, s katerimi želijo onemogočiti pripravo območja na postavitev novih šotorov.

"Tega ne bomo dopustili, naj stane, kar hoče," pravijo prebivalci. Strah med njimi vlada tudi, ker je bilo najmanj 35 migrantov pozitivnih na testiranju za novi koronavirus in domačini se bojijo nenadzorovanega izbruha virusa.

Grška vlada sicer proti Lezbosu pošilja tri ladje, na katerih naj bi uredili začasno zatočišče za okoli 2000 ljudi. 

Večina prebivalcev otoka je nezadovoljna in razočarana nad EU, češ da nihče ne bi mogel prenesti tega, da tako veliko migrantov tako dolgo živi na enem otoku.

MNZ: Slovenija je takoj pripravljena sprejeti štiri mladoletnike brez spremstva

Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer v četrtek sporočila, da nameravata Nemčija in Francija sprejeti mladoletne migrante iz Morie. Izrazila je upanje, da se bodo francosko-nemški pobudi pridružile tudi druge članice Evropske unije, češ da mora EU v migracijski politiki "sprejeti več deljene odgovornosti".

Kot je sporočil nemški notranji minister Horst Seehofer, je doslej pripravljenost sodelovanja pri sprejemu 400 mladoletnih migrantov izrazilo deset članic EU, pogovori pa potekajo še z drugimi državami. Velik del otrok - vsaka od 100 do 150 - naj bi sicer sprejeli Nemčija in Francija, je dejal na novinarski konferenci s podpredsednikom Evropske komisije Margaritisom Schinasom. Nizozemska bo sprejela 50 migrantov. 

Med deseterico držav je po poročanju dpa tudi Slovenija, preostale članice EU pa so še Finska, Luksemburg, Belgija, Hrvaška, Nizozemska in Portugalska. Migrante je pripravljena sprejeti tudi Švica, ki sicer ni članica unije.

Slovenija je takoj pripravljena sprejeti štiri mladoletnike brez spremstva, skladno s pogoji, ki jih je sprejela vlada, so sporočili z notranjega ministrstva. Vlada je namreč junija odločila, da Slovenija na podlagi delitve bremen med državami članicami EU iz Grčije sprejme štiri mladoletne prosilce za mednarodno zaščito brez spremstva, mlajše od deset let, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje mednarodne zaščite, so spomnili na MNZ.

Schinas je sicer poudaril, da zadnji dogodki na Lezbosu poudarjajo nujnost reforme migracijske politike EU. "Moria je strog opomnik vsem nam glede tega, kar se v Evropi mora spremeniti," je dejal in potrdil, da bo komisija predloge za nov dogovor o migracijah in azilu predstavila 30. septembra.

Kot je zatrdil, solidarnosti pri deljenju odgovornosti za namestitev prosilcev za azil ne gre omejiti na države članice na zunanji meji Unije ali na velike države, kot je Nemčija. "V naši migracijski politiki potrebujemo pravo solidarnost," je dejal.

Grški premier Kiriakos Micotakis si želi, da bi se tovrstne besede spremenile v dejanja. "Evropa se mora pomakniti iz besed solidarnosti v politiko dejanj solidarnosti," je dejal v četrtek na Korziki.