Libanon je izraelsko vojsko obtožil ekocida. Besedo je v predgovoru h kar 106 strani dolgemu poročilu o posledicah izraelske invazije v letih 2023 in 2024 uporabila libanonska ministrica za okolje Tamara el Zein.
"Obseg in namerna škoda, povzročena gozdovom, kmetijskim zemljiščem, morskim ekosistemom, vodnim virom in kakovosti ozračja, predstavlja dejanje ekocida, katerega posledice segajo daleč preko neposrednega uničenja. Okoljska škoda, s katero se soočamo, ni zgolj ekološka – gre za vprašanje javnega zdravja, prehranske varnosti, preživetja, družbene strukture in nacionalne odpornosti," je zapisala.
The Guardian je povzel glavne izsledke poročila:
Napadi izraelskih sil (IDF) so poškodovali 5000 hektarjev gozdov, kar je uničilo habitate, porušilo lokalno podnebno ravnovesje in povzročilo erozijo tal.
Uničili so 2154 hektarjev sadovnjakov, vključno z 814 hektarji oljčnih nasadov in 637 hektarji citrusov, ter povzročili obsežno škodo na nasadih banan.
Uničili so za 118 milijonov dolarjev (100 milijonov evrov) kmetijskih sredstev, vključno s pridelki, živinorejskimi objekti, gozdarskimi viri ter infrastrukturo ribištva in akvakulture. Dodatna škoda zaradi motenih žetev in zmanjšanih pridelkov je ocenjena na 586 milijonov dolarjev (501 milijon evrov).
Tla so onesnažili s fosforjem, pri čemer sta daleč najbolj prizadeta jug države in dolina Beka na vzhodu. Široka rodovitna dolina med dvema gorskima verigama predstavlja glavno kmetijsko "srce" države, brez katerega bi bil Libanon močno odvisen od uvoza hrane. V poročilu navajajo, da je vsebnost fosforja v tleh do 1858 delcev na milijon, kar je od nekaj desetkrat pa do stokrat višje od vsebnosti, ki bi jo lahko pričakovali ob običajni kmetijski rabi.
Poleg tega poročilo izraelski vojski očita povzročitev obsežnih epizod onesnaženja zraka, ki so segale daleč prek neposrednih območij napadov.
Pod črto: škoda je ocenjena na 25 milijard dolarjev (21,4 milijarde evrov), pri čemer slabo polovico predstavljajo sredstva za obnovo in okrevanje. "Libanon tega bremena ne bo zmogel sam. Pozivamo k mednarodni solidarnosti in podpori, da bi delili odgovornost za obnovo okolja," je dejala ministrica Tamara el Zein.
"Okoljski odtis vojne je očiten v uničevanju gozdov in gozdnatih območij, od katerih so mnogi služili kot žarišča biotske raznovrstnosti in ponori ogljika, ter v požiganju kmetijskih zemljišč, vključno z visokovrednimi sadovnjaki in polji osnovnih poljščin, kar spodkopava tako preživetje kot nacionalno prehransko varnost," navaja poročilo.
Poročilo je pripravil Libanonski nacionalni svet za znanstvene raziskave. Zajelo je obdobje od oktobra 2023 do decembra 2024, medtem ko posledice novih, še trajajočih izraelskih napadov niso vključene.
Na to je opozoril Doug Weir, direktor Observatorija za konflikte in okolje, ki preučuje vpliv vojne na okolje. "Žal so elementi ugotovitev poročila že zastareli zaradi opustošenja, ki ga je Izrael povzročil od obdobja študije, zlasti na območju, ki ga nezakonito zaseda južno od reke Litani," je dejal.
Predstavnik izraelske vojske je v odzivu dejal, da se zavedajo, da lahko njihove operacije vplivajo na okolje, vendar da jih izvajajo z namenom zaščite Izraela in varnosti v regiji. Ob tem je poudaril, da skušajo pri svojih dejanjih čim bolj omejiti škodo za civiliste in naravo.
Kot še spomni The Guardian, kritiki Izraelu v Libanonu očitajo ponovitev scenarija iz Gaze, kjer so v nekaj mesecih uničili skoraj polovico vseh gozdov in obdelovalnih površin. Že videni so tudi ukazi o evakuaciji celotnih naselij, ki jih nato zravnajo s tlemi, uničevanje vodnih virov ter napadi na bolnišnice, zdravstvene delavce in novinarje.
Ekocid je izraz, ki se nanaša na obsežno uničenje, škodo ali izgubo ekosistemov na določenem območju, bodisi zaradi človeškega delovanja bodisi zaradi drugih vzrokov. V pravnem in političnem smislu se pogosto uporablja za opis namernega ali malomarnega uničevanja naravnega okolja, ki drastično zmanjšuje kakovost življenja prebivalcev in ogroža biotsko raznovrstnost. Čeprav trenutno še ni univerzalno priznan kot kaznivo dejanje v okviru Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, si številni aktivisti in pravniki prizadevajo, da bi ekocid postal peto mednarodno kaznivo dejanje, s čimer bi se odgovorne osebe lahko kazensko preganjale za uničevanje narave na enak način, kot se preganjajo vojni zločini.
Dolina Beka (Bekaa Valley) je rodovitna planota, ki leži med gorskima verigama Libanon in Antilibanon. Zaradi svoje lege in ugodne klime predstavlja kmetijsko srce Libanona. V tej regiji se prideluje velik del libanonskih žit, sadja, zelenjave in grozdja za vinsko industrijo. Poleg kmetijskega pomena je dolina Beka tudi pomembno prometno in zgodovinsko središče, saj skozi njo potekajo ključne poti, ki povezujejo Libanon s sosednjo Sirijo. Zaradi visoke odvisnosti države od lokalne pridelave hrane je vsako uničenje kmetijskih površin v tej dolini neposredna grožnja nacionalni prehranski varnosti.
Fosfor je sicer nujno hranilo za rast rastlin, vendar postane v visokih koncentracijah, ki so posledica uporabe določenih vojaških sredstev (kot so beli fosfor in drugi eksplozivi), izjemno škodljiv za okolje. Prekomerna vsebnost fosforja v tleh lahko povzroči kemično neravnovesje, ki zavira rast avtohtonih rastlinskih vrst in uničuje mikroorganizme, potrebne za rodovitnost zemlje. Poleg tega se fosfor lahko izpira v podtalnico in bližnje vodotoke, kjer povzroča evtrofikacijo – proces, pri katerem prekomerna rast alg zaduši vodno življenje in izčrpa kisik v vodi, kar vodi do propada celotnih vodnih ekosistemov.
