Splav je v Lihtenštajnu dovoljen le v omejenih okoliščinah, denimo kadar je ogroženo življenje nosečnice ali je nosečnost posledica posilstva. Ženske lahko od leta 2015 zakonito odpotujejo v tujino, da bi prekinile nosečnost, pri tem pa se v veliko primerih soočajo s finančnimi in praktičnimi ovirami.
Pobudniki reforme so februarja začeli zbirati podpise za dekriminalizacijo splava do 12. tedna nosečnosti, kritje posega iz zdravstvenega zavarovanja in odpravo prepovedi širjenja informacij o dostopu do splava. Pobudo je, kot poroča The Guardian, podprlo več kot 4970 ljudi, čeprav je bilo za obravnavo v parlamentu potrebnih le 1000 podpisov. Avgustovska anketa je pokazala, da reformo podpira 62 odstotkov vprašanih, parlament pa je predlog prejšnji mesec s tesno večino potrdil.
Princ Alois je že med razpravo napovedal, da bo reformo preprečil. Kraljeva hiša je ta teden potrdila, da predlogu ne bo podelil soglasja, saj po njegovem mnenju ni skladen z zagotavljanjem ustreznega pravnega varstva nerojenemu življenju.
Odločitev je sprožila ostre odzive zagovornikov pravic žensk. "Nismo ravno presenečeni, smo pa vseeno razočarani," je dejala vodja državljanske pobude Tatjana As'Ad. Poudarila je razočaranje in opozorila, da veto splavov ne bo preprečil, temveč bo ženske še naprej silil k iskanju pomoči v tujini. Po ocenah aktivistov mora državo zaradi prekinitve nosečnosti vsako leto zapustiti približno 40 žensk.
Lihtenštajn je sicer šele leta 1984 ženskam podelil volilno pravico na nacionalnih volitvah. Novinarka in aktivistka Gabriella Alvarez-Hummel je zato izrazila bojazen, da bo država pri pravicah do splava še naprej podobno kot takrat zaostajala za preostalo Evropo.
Pobudniki so opozorili tudi na nesorazmerno moč monarhije, saj lahko knez med drugim imenuje sodnike ter razreši vlado ali posamezne ministre. Po njihovih besedah je še posebej zaskrbljujoče, da je Alois v času svojega vladanja veto prvič dejansko uporabil prav pri vprašanju splava.
"Živimo v državi, kjer je splav prepovedan, kjer je princ, ki živi v gradu, poskrbel, da je ostal prepovedan," je za The Guardian dejala Alvarez-Hummelova.
Dedni princ je ob zavrnitvi reforme nakazal pripravljenost za odpravo splošne prepovedi širjenja informacij o splavu. To bi ženskam lahko omogočilo, da bi se pri zdravstvenih delavcih pozanimale o možnostih prekinitve nosečnosti v tujini in o podpori po posegu. Aktivisti pa opozarjajo, da bo ohranitev sedanje zakonodaje še poglobila stigmo in tabuje, povezane s splavom.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.