'Ljudje ne morejo pokriti stroškov goriva in hrane'

Protestniki so čez vikend korakali v Berlinu, Duesseldorfu, Hannovru, Stuttgartu, Dresdnu in Frankfurtu na Majni, zahtevali pa vse: od znižanja inflacije do izklopa jedrske energije in več subvencij za cene energije za revne. 

Medtem ko Greenpeace in sindikati, ki so tudi med organizatorji protestov, poročajo, da naj bi bilo v Berlinu okoli 6000 oseb, 5000 v Dusseldorfu in Frankfurtu ter 4000 v Stuttgartu, pa je policija določila mnogo nižje številke. Poročali so tudi, da so demonstracije potekale mirno in sproščeno.

"Želimo pokazati, da nujno potrebujemo finančno razbremenitev državljanov. Vlada naredi veliko, a sredstva deli premalo. Ljudje z nižjimi dohodki potrebujejo več podpore kot premožni," je povedala Andrea Kocsis, namestnica predsednika sindikata ver.di, ki organizira proteste.

Berlinskega pohoda na Brandenburška vrata sta se udeležila tudi predsednik združenja Friends of the Earth Germany (BUND) Olaf Bandt in eden od predsednikov nemške skupine Parity Welfare Association Ulrich Schneider.

Schneider je pozval k obratu za 180 stopinj v davčni in fiskalni politiki. Dejal je, da je Nemčija sredi največje krize v povojnem obdobju, pri čemer je namigoval na rusko invazijo na Ukrajino in podnebne spremembe. "To je mogoče premagati le z izvajanjem solidarnosti, ki je manjka v paketih pomoči, ki jih načrtuje zvezna vlada," je pojasnil.

Visoka predstavnica sindikata ver.di Sylvia Buhler je povedala, da je vedno več ljudi zaskrbljenih in da ne morejo več pokriti stroškov goriva in hrane.

Nemški parlament je namreč v petek odobril 200 milijard evrov vreden vladni reševalni paket, katerega cilj je zaščititi podjetja in gospodinjstva pred vplivom strmoglavih cen energije.

Paket vključuje enkratno plačilo za pokritje enega mesečnega računa za plin za gospodinjstva ter mala in srednja podjetja, prav tako bo paket financiral zgornjo mejo cen električne energije za gospodinjstva in industrijo. Nemška inflacija je septembra dosegla najvišjo raven v več kot četrt stoletja pri 10,9 odstotka, kar je posledica višjih stroškov energije.

Val protestov po Evropi posledica naraščajočih življenjskih stroškov

V Franciji, kjer je inflacija 6,2-odstotna, kar je najnižje v 19 državah evroobmočja, so železniški in transportni delavci, srednješolski učitelji in zaposleni v javnih bolnišnicah prisluhnili pozivu sindikata naftnih delavcev, naj zahtevajo povišanje plač in protestirajo proti vladnemu posredovanju v stavke delavcev rafinerije, ki so povzročile pomanjkanje bencina. Britansko železniško osebje in nemški piloti so stavkali, da bi si prizadevali za boljše plače, medtem ko cene rastejo.

Nekaj dni pozneje se je na tisoče Romunov pridružilo shodu v Bukarešti, da bi protestirali proti stroškom energije, hrane in drugih osnovnih dobrin.

Na Češkem so ogromne množice z zastavami v Pragi prejšnji mesec zahtevale odstop prozahodne koalicijske vlade in kritizirale njeno podporo sankcijam Evropske unije proti Rusiji. Vlado so tudi obsodili, ker ne naredi dovolj za pomoč gospodinjstvom in podjetjem, ki so jih pestili visoki stroški energije.

"Danes so ljudje prisiljeni uporabljati taktike pritiska, da bi dosegli zvišanje plače," je dejal Rachid Ouchem, zdravnik, ki je bil med več kot 100.000 ljudmi, ki so se ta teden pridružili protestnim pohodom v več francoskih mestih.

Posledice vojne v Ukrajini so po podatkih svetovalne družbe Verisk Maplecroft močno povečale tveganje državljanskih nemirov v Evropi. Evropski voditelji so odločno podprli Ukrajino, državi poslali orožje in obljubili ali bili prisiljeni, da bodo svoja gospodarstva odvadili od poceni ruske nafte in zemeljskega plina, vendar prehod ni bil lahek in grozi, da bo oslabil javno podporo.

"Ni hitre rešitve za energetsko krizo," je dejal Torbjorn Soltvedt, analitik pri Verisk Maplecroft. "In če sploh kaj, se zdi, da bo inflacija naslednje leto morda slabša, kot je bila letos."

Na tisoče protivladnih protestov tudi v Moldaviji

 Več tisoč protestnikov, ki obsojajo prozahodne voditelje Moldavije, je že šesto nedeljo zapored korakalo skozi prestolnico nekdanje sovjetske države in postavilo še drugi tabor nekaj dni po tem, ko je policija prvega odstranila.

Približno 7000 protestnikov je obsojalo strmo povišanje cen, zlasti plina, kupljenega iz Rusije. Pozvali so k odstopu predsednice Maie Sandu in njene vlade. Protesti, ki jih je organizirala stranka izgnanega opozicijskega politika Ilana Shora, pomenijo najresnejši politični izziv za Sandujevo po njeni prepričljivi zmagi na volitvah leta 2020.

Demonstranti so se zbrali na osrednjem trgu Kišinjeva v štirih kolonah, a jih je policija zadržala precej stran od parlamenta in predsednikove rezidence.

Kljub temu, zaenkrat nič ne kaže, da bo Sandujeva izgubila svoj stolček v državi, ki je praktično vkleščena med Ukrajino in članico Evropske Unije, Romunijo. Protestu so se prvič, priključile še tri manjše stranke, vključno z moldavskimi komunisti. 

Moldavija se sooča s težavami pri zagotavljanju in plačevanju plina od Gazproma. Vlada se je prejšnji teden pritožila, da ruski velikan ni želel podati uradne informacije, kolikšen obseg dobave bo zagotovil naslednji mesec. Gazprom je do zdaj že oktobrske dobave zmanjšal za 30 odstotkov in vztraja, da Moldavija poravna neporavnane dolgove v skupni vrednosti okoli 718 milijonov evrov.