Logar in Di Maio za čimprejšnje tristransko srečanje o izključni gospodarski coni

Kot je po srečanju, ki je bilo zaradi samoizolacije italijanskega ministra virtualno, povedal Logar za Televizijo Slovenija, sta se z Di Maiem strinjala, da je ta del Jadrana treba ustrezno zaščititi. Kot je dejal, je območje specifično tudi zato, ker je zaprt morski predel, kar pomeni, da so Slovenija, Hrvaška in Italija povezane in da je vsem trem državam v interesu, da v evropskem duhu iščejo skupne rešitve.

Kot je še dejal vodja slovenske diplomacije, sta se zato z italijanskim kolegom strinjala, da v najkrajšem možnem času, po možnosti takoj, ko bo Di Maio iz samoizolacije, ministri na tristranskem srečanju ugotovijo, kjer so vprašanja, ki jih je treba rešiti, bodisi z vidika režimov, reševanja na morju ali izkoriščanja tega dela Jadrana. "Verjamem, da bomo z dialogom našli odgovore na vprašanja in se zdaj zdijo pereča ter da najdemo rešitev, ki bo v interesu vseh treh držav," je dejal Logar. "Zelo natančno spremljamo dogajanje, smo podrobno seznanjeni s postopki v posameznih državah in storili bomo vse, da se strateški interes Slovenije ustrezno zaščiti," je še zatrdil.

Prebivalce ob slovensko-italijanski meji trenutno najbolj skrbi poostren režim prehajanja meje zaradi pandemije covida-19. V Italijo je sedaj namreč mogoče priti le ob predložitvi negativnega izvida na novi koronavirus, italijanske oblasti pa nameravajo med 21. decembrom in 6. januarjem uveljaviti obvezno karanteno za vse Italijane, ki se bodo vrnili iz tujine, in turiste, ki bodo prišli v Italijo.

Logar je povedal, da je Di Maiu predstavil posebno okoliščino, da so številne družine ločene z mejo, zato taka uredba pomeni tudi oviro med družinskimi člani. "Dogovorila sva se, da bomo po ustaljenih diplomatskih kanalih skušali najti rešitev, če bo to mogoče. Če te rešitve ne bo, bodo morali prebivalci ob meji to razumeti," je pojasnil.

Zunanja ministra tudi o slovenski manjšini 

Pomembna tema današnjega pogovora je bila tudi slovenska manjšina v Italiji. Med drugim sta ministra obravnavala postopek vračanja narodnega doma slovenski manjšini, v katerem je italijanska stran predlagala svojega člana v fundaciji, sledila pa bo faza legislativne ureditve. Logar je dejal, da v postopku ne pričakuje zastojev in meni, da bo potekal, kot je bilo predvideno. "Gre za pozitiven signal v medsebojnih odnosih," je poudaril.

Trenutno najbolj pereče pa je za manjšino vprašanje zastopstva v italijanskem parlamentu, ki ga Slovenci v Italiji želijo rešiti v okviru volilnega zakona. Logar je dejal, da mu je Di Maio zagotovil, da bo slovensko stran redno obveščal o napredku.

Slovenski zunanji minister je ob tem izpostavil pomen tega, da bi predstavniki slovenske manjšine poenotili svoje stališče, kakšna rešitev, bi najbolje ustrezala realnosti s terena in obenem zagotovila zastopstvo v parlamentu v Rimu. Zagotovil je, da bo slovenska diplomacija storila vse, kar je v njeni moči, da zagotovi zastopstvo. "Naše delo bo bistveno lažje, če bomo imeli enoten predlog," je poudaril. Povedal je še, da je Di Maio znova izrazil interes, da se to, kar je zapisano v zaščitnem zakonu, odrazi tudi v novi zakonodaji.

Ministra sta po besedah Logarja govorila sta tudi o slovenskem predsedovanju Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta. Ena od tem bo tudi prenova migracijske zakonodaje v EU, glede katere Slovenija in Italija nimata popolnoma enakih pogledov, je pojasnil.

Dotaknila sta se tudi kompromisa o dogovoru o finančnem svežnju EU. "Mislim, da lahko z upanjem in zaupanjem gledamo v prihodnost in to je tudi dobra popotnica za začetek portugalskega predsedstva, hkrati pa tudi za slovensko predsedovanje, ki bo sledilo," je za Televizijo Slovenija še ocenil Logar.

Logar v Rimu z izvršnim direktorjem WFP o prehranski varnosti v svetu

Logar se je ob robu obiska v Rimu srečal tudi z izvršnim direktorjem Svetovnega programa za hrano (WFP) Davidom Beasleyjem. Čestital mu je ob prejemu letošnje Nobelove nagrade za mir, ki jo je Svetovni program za hrano prejel za svoja prizadevanja, so sporočili z MZZ.

Svetovni program za hrano je letošnjo Nobelovo nagrado za mir prejel za prizadevanja v boju proti lakoti, za prispevek pri izboljšanju pogojev za mir na konfliktnih območjih ter za prizadevanja pri preprečevanju uporabe lakote kot orožja.

Logar je izpostavil pomen WFP pri zagotavljanju prehranske varnosti v svetu. Za Slovenijo je WFP eden najučinkovitejših humanitarnih partnerjev, so sporočili iz Mladike. Pogovor je tekel o izzivih, ki so pred WFP v času koronavirusne krize, ter o potrebi po strateškem in osredotočenem pristopu v prizadevanjih za prehransko varnost.

Logar in Beasley sta govorila tudi o sodelovanju v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, o povezavi med prehransko varnostjo in migracijami ter med prehransko varnostjo in vodo. Vodi bo Slovenija namenila posebno pozornost tudi med predsedovanjem Svetu EU, so sporočili.