Ecole Nationale d’Administration (ENA) je leta 1945 ustanovil general Charles de Gaulle. Njegova ideja je bila, da bi na ta način demokratiziral državno službo in naredil konec nepotizmu. ENA je usposobila več tisoč francoskih visokih uradnikov, tudi tujcev, obiskovali pa so jo štirje francoski predsedniki. Med njimi je aktualni predsednik Emmanuel Macron, ki pa bo po napovedih v četrtek uradno napovedal zaprtje šole.
Če je bil delež študentov iz bogatih družin v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja okoli 45-odstoten, je do leta 2014 znašal že 70 odstotkov. Delež študentov iz družin srednjega sloja je bil po drugi strani le 6-odstoten.
Macronovo odločitev, da šolo zapre, naj bi spodbudilo protestniško gibanje gilets jaunes, ki se je začelo leta 2018. Sprožil ga je občutek, da voditelji države niso v stiku z običajnimi Francozi, še posebej s tistimi, ki živijo zunaj velikih mest.
Prvotni cilji, zaradi katerih je bila šola ustanovljena, niso bili nikoli uresničeni. ENA sicer trdi, da je socialno-ekonomski profil šole boljši kot v nekaterih drugih elitnih francoskih šolah.
Peter Gumbel, britanski akademik, je trdil, da ima francoski sistem grande école, zlasti pa ENA, učinek, da ohranja intelektualno briljantno, a nedosegljivo vladajočo elito.
Posamezniki, ki si želijo študirati na tej šoli, morajo opraviti poseben tekmovalni test, ki vključuje pisanje esejev o pravu, ekonomiji, vlogi javnih institucij v družbi, prav tako pa morajo študenti izkazati razumevanje javnih financ. Ustni izpit vključuje vprašanja o evropski in mednarodni politiki.
Po dvoletnem študijskem programu so študenti ENA razvrščeni glede na njihovo uspešnost. Najboljši študenti se običajno pridružijo državnemu svetu, finančnemu inšpektoratu ali pa računskemu sodišču, ostali študenti pa dobijo manj prestižna delovna mesta v državni upravi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.