Po dramatičnem glasovanju v parlamentu, kjer je vlada Françoisa Bayrouja doživela hud poraz: 364 poslancev je glasovalo proti, 194 za, so številni opozicijski politiki krivdo neposredno naslovili na Emmanuela Macrona.
"Za krizo in politični fiasko je odgovorna samo ena oseba, to je predsednik republike," je dejal Boris Vallaud, vodja poslanske skupine socialistov, poroča Politico. Še ostrejša je bila Mathilde Panot iz skrajno leve France Unbowed (Nepokorne Francije): "Če predsednik ne želi spremeniti politike, bomo morali spremeniti predsednika."
Bayrou, ki je ob odhodu opozoril na življenjsko nevarno raven dolga, je po besedah komunističnega parlamentarnega vodje Stéphana Peu-a "četrti premier, ki je padel, da bi rešil predsednika Macrona." Francoska politična sredina se krha, saj se socialisti in konservativci ne morejo dogovoriti, kako rešiti probleme glede sprejetja proračuna za leto 2026, ki bi omejil prekomerno javno porabo in umiril finančne trge, ne da bi pri tem oviral gospodarsko rast ali preveč prizadel srednji razred.

Macron je za novega premierja imenoval aktualnega ministra za oborožene sile, 39-letnega Sébastiena Lecornu-ja, enega svojih najtesnejših zaveznikov. V zadnjih dneh naj bi stopil v stik s potencialnimi ministri, da bi si pridobil podporo za svoj morebitni premierski položaj. O njem so razpravljali tudi v skupinskih pogovorih med odhajajočimi ministrskimi svetovalci, je za Politico povedal eden od teh svetovalcev.
Macronov urad je v izjavi sporočil, da je predsednik novemu premierju naročil, naj se posvetuje s skupinami v parlamentu, da bi sprejel proračun in nadaljeval z vodenjem države.
Novega predsednika vlade čakajo enaki izzivi kot njegove predhodnike, predvsem razdeljen parlament, v katerem nobena stran ni pripravljena popustiti. Socialisti so Macrona pozvali, naj jim zaupa mandat za sestavo vlade, medtem ko so konservativci jasno dali vedeti, da ne bodo podprli leve vlade, ki bi sodelovala s skrajno levico.

Po poročanju Politica se je predsedniškemu uradu mudilo imenovati Bayroujevega naslednika, saj se Francija sooča z dvojno grožnjo: večjimi protesti 10. septembra in napovedanimi stavkami in množičnimi protesti, ki jih za 18. september pripravljajo sindikati.
Pri Lecornujevem vodenju vlade je odločevalce privlačila njegova domnevna sposobnost, da se v času velike politične paralize pomakne čez politično mrežo. Posameznik, ki je blizu novemu predsedniku vlade, je za Politico povedal, da se 39-letnik na skrivaj hvali s privilegiranim odnosom s skrajno desničarsko stranko Nacionalni zbor Marine Le Pen, hkrati pa vztraja, da bi lahko vodil koalicijsko vlado tako desnice kot levice.
Vendar je Le Penova imenovanje hitro ostro kritizirala in ponovila svoje pozive k novim parlamentarnim volitvam.
Na nasprotnem koncu političnega spektra je vodja skrajno leve stranke Jean-Luc Mélenchon imenovanje označil za "žalostno komedijo zaničevanja parlamenta" in Macrona prav tako pozval k odstopu.














Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.