Tujina

Zunanji minister razjasnil Macronovo izjavo o napotitvi sil v Ukrajino

Pariz, 27. 02. 2024 09.23 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
STA, D.L., U.Z.
Komentarji
0

Zahodne države bi lahko sodelovale pri proizvodnji orožja, odstranjevanju min in kibernetski obrambi na ukrajinskem ozemlju, ne da bi se s tem presegli prag vojskovanja, je Macronovo izjavo, da ne izključuje možnosti napotitve sil v Ukrajino, pojasnil francoski zunanji minister. Številne evropske zaveznice, vključno s Slovenijo, so se na Macronove izjave namreč odzvale zadržano ter zavrnile možnost napotitve vojakov v Ukrajino.

"Glede na intenzivnost ruskih napadov in na destabilizacijo Evrope, ki jo povzročajo, je nujna okrepitev podpore Ukrajini," je v narodni skupščini poudaril francoski zunanji minister Stephane Sejourne in izpostavil potrebo po novih podpornih kanalih, ki bi se odzivali na specifične potrebe Ukrajine. Zahodne države bi po njegovih besedah lahko sodelovale pri proizvodnji orožja, odstranjevanju min in kibernetski obrambi na ukrajinskem ozemlju, ne da bi se s tem presegli prag vojskovanja.

S tem je razjasnil izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona po ponedeljkovem sestanku, na katerem je gostil okoli 25 voditeljev in drugih visokih predstavnikov evropskih držav. Francoski predsednik je povedal, da soglasja o napotitvi zahodnih sil v Ukrajino ni, a da ne gre izključevati ničesar. "Naredili bomo, kar bo potrebno, da Rusija ne bo mogla zmagati v tej vojni," je dodal. O morebitni napotitvi sil bi se sicer po njegovih besedah neodvisno in suvereno odločala vsaka država posebej. 

"Številni, ki danes govorijo 'nikoli in nikdar', so isti ljudje, ki so pred dvema letoma govorili: nikoli tankov, nikoli letal, nikoli raket dolgega dosega," je kasneje v Parizu poudaril Macron in dodal, da danes razpravljajo o tem, kako tanke in rakete dostavljati hitreje. "Tako da je mogoče vse, če nam pomaga doseči naš cilj," je dejal. 

Da so vse možnosti odprte, je dejal tudi francoski premier Gabriel Attal, ki je ponovil predsednikove besede. 

Zanimivo, o podpori nekaterih držav napotitvi sil v Ukrajino je še pred odhodom v Francijo govoril slovaški premier Robert Fico, ki je ob tem posvaril pred nevarnim stopnjevanjem napetosti z Rusijo. Kot je dejal, to ne bi omajalo Rusije, bi pa zagotovo okrepilo tveganje za stopnjevanje konflikta.

Emmanuel Macron
Emmanuel Macron FOTO: AP

Francoska opozicija kritična do Macronovih izjav

"Ne vem, ali se kdo zaveda resnosti takšne izjave," se je na Macronove izjave odzvala nekdanja vodja skrajno desnega Nacionalnega zbora (RN) Marine Le Pen, ki je v preteklosti kandidirala za predsednico države. "Emmanuel Macron se igra vojskovodjo, vendar s tako lahkomiselnostjo govori o življenjih naših otrok. Na kocki je mir ali vojna v naši državi," je dejala.

Aktualni predsednik RN Jordan Bardella pa je razmišljanje o napotitvi francoskih vojakov "proti jedrski sili" označil za nepremišljeno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vodja skrajne levice (LFI) Jean-Luc Melenchon je na družbenem omrežju X dejal, da bi bila vojna proti Rusiji norost, Francija pa bi s pošiljanjem vojakov v Ukrajino postala vojskujoča se država. "Ta bojevito verbalno stopnjevanje jedrske sile proti drugi veliki jedrski sili je že neodgovorno dejanje," je opozoril in pozval k vključitvi parlamenta v razpravo o tem.

Poslanec francoskih komunistov Pierre Dharreville je izrazil zaskrbljenost spričo Macronovih nepremišljenih izjav.

Pri socialistih (PS), ki so sicer naklonjeni vojaški pomoči Kijevu, so se ogradili od predsednika države. Prvi sekretar PS Olivier Faure je ocenil, da bi bila vojna z Rusijo norost, in pozval k strateški razpravi v parlamentu.

Na neodobravanje so Macronove izjave naletele tudi med konservativnimi Republikanci. "Vstop Francije v vojno proti Rusiji bi bila norost z nepredstavljivimi posledicami," je dejal vodja strankine poslanske skupine v senatu Bruno Retailleau, ki je izrazil osuplost nad predsednikovimi izjavami, poroča AFP.

Kremelj svari pred odprtim konfliktom z Natom 

Tudi v Moskvi so se že odzvali na Macronove besede. "Dejstvo, da se razpravlja o napotitvi vojaških kontingentov iz držav članic Nata v Ukrajino, je pomemben nov element," je diplomatsko dejal predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ki pa je nato na vprašanje, kako velika bi bila v tem primeru nevarnost konflikta med Rusijo in Natom odgovoril precej bolj ostro: "V tem primeru bi morali o tem govoriti ne kot o možnosti ampak kot o neizogibnem."  

Stoltenberg zavrnil namere o napotitvi Natovih sil 

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v odzivu na Macronove besede dejal, da Nato nima namena pošiljati vojake v Ukrajino. To možnost je zavrnil tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je Macrona s svojimi besedami praktično postavil na laž. "V zelo dobri debati smo znova razpravljali o tem in se strinjali, da kar smo se v začetku dogovorili med seboj, velja tudi v prihodnje: to je, da na ukrajinskih tleh ne bo nobenih kopenskih sil in nobenega vojaka iz evropskih držav ali držav članic Nata," je dejal. 

Predstavnik predsednika britanske vlade Rishija Sunaka je poudaril, da njegova država "nima načrtov za obsežno napotitev sil v Ukrajino". Z besedami: "Poleg majhnega števila osebja, ki ga imamo v državi in podpira oborožene sile Ukrajine, nimamo nobenih načrtov za obsežno napotitev," pa je hkrati potrdil, da pripadniki njihove vojske že delujejo v tej državi.

Na Macronove besede sta se odzvala tudi poljski in češki premier Donald Tusk in Petr Fiala. Oba sta zatrdila, da njuni državi ne razmišljata o napotitvi svojih sil. Isto je zatrdil švedski premier Ulf Kristersson in dodal, da to trenutno za Nato sploh ni relevantno vprašanje. Tradicionalno nevtralna Švedska se je po ruskem napadu na Ukrajino odločila pridružiti zavezništvu, prav včeraj pa je padla še zadnja ovira, ko je njen pristop podprla Madžarska. Od tam je prišel podoben odziv: Madžarska ne namerava poslati svojih čet in v tem stališču je neomajna, je dejal zunanji minister Peter Szijjarto

Proti pošiljanju vojakov v Ukrajino so se izrekli tudi v Zagrebu in Madridu. Hrvaška ni ponudila napotitve svojih vojakov v Ukrajino, je dejal premier Andrej Plenković, ob tem pa poudaril, da bo še naprej zagotavljala podporo na druge načine. 

V kabinetu Roberta Goloba so pojasnili, da Rusija kot agresor stopnjuje napade na Ukrajino, Evropa pa da se sooča z eno največjih varnostnih groženj po drugi svetovni vojni. "Zato je treba ohraniti enotnost pri pomoči Ukrajini pri njeni samoobrambi," so zapisali. Dodali so, da je bila to tudi ključna nit razprave voditeljev v Parizu. "Nekateri od razpravljavcev so v razpravi omenili možnost aktivnejše vloge posameznih članic EU. Vendar pa o tem med zaveznicami ni soglasja in tudi ne potekajo nobene priprave v tej smeri. Prav tako ne v Sloveniji." Da razprave o napotitvi pripadnikov Slovenske vojske v Ukrajino ni, so že pred tem potrdili na ministrstvu za obrambo.

Tudi iz Bele hiše so sporočili, da ZDA ne bodo pošiljale svojih vojakov v Ukrajino. "Predsednik Biden je jasno povedal, da ZDA ne bodo poslale vojakov v boj v Ukrajino," je dejala tiskovna predstavnica sveta za nacionalno varnost ZDA Adrienne Watson in dodala, da Joe Biden verjame, da je pot do zmage potrditev dodatne vojaške pomoči v kongresu.

Macron tudi o oskrbi Ukrajine z raketami

Macron je po sestanku tudi naznanil, da so se voditelji na srečanju dogovorili tudi o vzpostavitvi koalicije, ki bi Ukrajino oskrbovala z raketami srednjega in dolgega dosega. Poleg tega so se strinjali o okrepitvi proizvodnje orožja skupaj z Ukrajino, pa tudi o podpori njeni lastni obrambni industriji.

Fiala pa je sporočil, da obstaja velika podpora pomoči Ukrajini pri nakupu streliva izven EU. Češka je namreč na čelu kampanje, s katero želi zbrati 1,4 milijarde dolarjev za nakup streliva za Ukrajino. Gre za neke vrste nadomestilo za blokirano ameriško pomoč in zamude pri evropskih dobavah, piše spletni portal Politico

Evropski poslanci potrdili 50 milijard evrov za Ukrajino

Evropski poslanci so danes v okviru revizije večletnega finančnega okvirja (MFF) 2021–2027 potrdili poseben finančni instrument za Ukrajino v vrednosti 50 milijard evrov. Do konca leta 2027 je tako za Kijev predvidenih 33 milijard evrov posojil in 17 milijard evrov nepovratnih sredstev. Odločitev mora sedaj uradno potrditi še Svet EU.

V dopoldanski razpravi je eden od poročevalcev finančnega inštrumenta za Ukrajino Michael Gahler (EPP) izpostavil, da EU z revizijo MFF izpolnjuje svoje obljube Ukrajini. Ob tem se je zavzel še za dobavo streliva in dodatnega orožja Ukrajini, saj da ga potrebuje v boju z agresorjem.

Medtem pa se je druga poročevalka Eider Gardiazabal Rubial (S&D) zavzela za to, da bi se vsa zasežena ruska sredstva namenila za obnovo Ukrajine, prepričana je, da mora Rusija odgovarjati in plačati za škodo, ki jo je povzročila.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni