"Osnutek je pripravljen. Predstavili bomo zakon, ki bo združil tako avtonomijo posameznika kot solidarnost naroda," je na družbenem omrežju zapisal francoski predsednik Emmanuel Macron. Nova zakonodaja, ki naj bi maja romala v francoski parlament, bi omogočila asistirano končanje življenja. Oseba, ki bi želela umreti, bi namreč morala biti dovolj sposobna, da sama spije poseben koktejl, zaradi katerega bi nato umrla, piše Guardian. Če tega oseba ne bi bila sposobna, bi ji lahko sicer pri tem pomagala tretja oseba.
Smrtonosne snovi sicer ne bi odobrili kar vsem, temveč bi asistirano smrt odobrili, kot je poudaril tudi Macron, le pod strogimi pogoji. Predpisali bi jo namreč le tistim, ki trpijo za neozdravljivimi boleznimi, katerih bolečin ni mogoče ublažiti. Ob tem bi morala biti oseba tudi polnoletna ter biti sposobna presoje – pomoči pri smrti tako ne bi bile deležne osebe z mentalnimi boleznimi ter tiste z nevrodegenerativnimi boleznimi, ki zmanjšujejo sposobnost razločevanja, kot sta Alzheimerjeva bolezen in demenca.
"Zakon ne ustvarja niti nove pravice niti nove svoboščine, temveč le določa pot, ki prej ni obstajala. Prav tako pa odpira možnost zaprositi za pomoč pri smrti pod določenimi strogimi pogoji," je dejal francoski predsednik. Osnutek zakona je bil objavljen kmalu po tem, ko je francoski parlament v ustavo vključil tudi pravico do splava.
Katoliška cerkev in zdravstveni delavci kritični
A napoved novega predloga zakona je Macronu prinesla tudi številne kritike s strani katoliške cerkve in francoskih zdravstvenih delavcev. Predsednica francoskega združenja za paliativno podporo in oskrbo Claire Fourcade je na primer Macronov zakon označila za "samomor z medicinsko pomočjo". "Negovalcem ta predlog zakona predstavlja neizmerno skrb. V Franciji vsak dan umre 500 ljudi, ki nimajo dostopa do paliativne oskrbe. Zdi se nam pomembneje, da bi se podprlo te ljudi," je Fourcadova dejala za radio FranceInfo.
Osnutek zakona, ki sledi daljšemu javnemu posvetovanju, se bo sicer izognil izrazu "evtanazija" in "pomoč pri samomoru" ter okrepil paliativno oskrbo, pa je prepričan Macron. "Izraz 'pomoč pri smrti' smo izbrali, ker je preprost, human in dobro definiran. Izraz evtanazija se nanaša na končanje življenja nekoga z ali brez njegovega soglasja, kar v tem primeru očitno ne drži. Prav tako ne gre za pomoč pri samomoru, kar ustreza svobodni in brezpogojni odločitvi osebe, da razpolaga s svojim življenjem," je dejal predsednik.
Dodal, da novi okviri omogočajo pot z natančno določenimi kriteriji, pri katerih ima svojo vlogo tudi odločitev medicinske stroke. Francoska zakonodaja sicer že dovoljuje "močno sedacijo" bolnikov, ki bi sicer hudo trpeli.
Okoli 70 odstotkov Francozov podpira predlagano zakonodajo
Gre za izpolnjevanje obljube, ki jo je Macron dal v času svoje predsedniške kampanje leta 2017. Ankete sicer kažejo, da predlagano zakonodajo o končanju življenja sicer podpira kar približno 70 odstotkov Francozov. V Franciji je medtem potekala tudi daljša javna razprava z naključno izbranimi udeleženci, ki so lani izdali nasvet, da je treba pomoč pri umiranju dovoliti, a pod določenimi pogoji.
Osnutek zakona določa štiri kriterije: pacienti morajo biti starejši od 18 let, morajo biti popolnoma zavestni in razsodni pri sprejemanju odločitve, prav tako pa bi morali trpeti za neozdravljivo boleznijo, ki bi tudi izrecno skrajšala življenjsko dobo. Prav tako bi morali ob tem trpeti trajno fizično ali psihično bolečino, ki je ni mogoče razbremeniti.
Pacient, ki bi vložil zahtevo, bi imel po vložitvi zahteve dva dni časa, da svojo željo še enkrat potrdi, nato pa bi v 15 dneh prejel odgovor stroke. Če bi bila odobrena, bi mu izdali recept za smrtonosno snov, ki bi bil veljaven tri mesece. Pacient bi sicer lahko v tem času zahtevo kadar koli umaknil.
Predlog zakona bo konec marca predstavljen Svetu ministrov, maja pa bo imel prvo obravnavo tudi v državnem zboru.
Sledijo zakonodajnim predlogom drugih evropskih držav
Predlagana francoska zakonodaja sicer sledi potezam drugih evropskih držav. Nizozemska je že leta 2002 uzakonila evtanazijo za nekatere paciente, leta 2020 pa je pravico razširila tudi na tiste bolnike s hudo demenco in za neozdravljivo bolne otroke. Belgija dovoljuje evtanazijo pod podobnimi pogoji.
Pričakuje se, da bo tudi parlamentarni odbor na Irskem predlagal zakonodajo, ki bo omogočala pomoč pri smrti, če ima oseba neozdravljivo bolezen oz. če ji napovejo le še od šest do 12 mesecev življenja. Poročilo odbora naj bi bilo objavljeno 20. marca, a z njim se strinja večina predstavnikov vseh strani irskega parlamenta. Po objavi bo šel v nadaljnjo obravnavo na vlado.
Prejšnji mesec pa so britanski poslanci posvarili, da bi lahko v naslednjih nekaj letih na Škotskem, Jerseyju in otoku Man sprejeli zakone, ki dovoljujejo pomoč pri umiranju, kar bi sicer povzročilo več razlik med različnimi deli Združenega kraljestva.
