Madžarska vložila veto na skupno izjavo EU o prijetju ruskega predsednika

Mednarodno kazensko sodišče je pred tremi dnevi izdalo nalog za prijetje Vladimirja Putina. Kot navaja nalog, je ruski predsednik neposredno in osebno odgovoren za zločine, ki so jih ruske sile ali z njimi povezane skupine zagrešile v Ukrajini. Nekoliko nenavadno je, da Evropska unija temu ni sledila z nobeno uradno izjavo ali stališčem, le visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borell je v svojem imenu podal izjavo, v kateri je dejal, da je "seznanjen" z ukrepi Mednarodnega kazenskega sodišča.

"Evropska unija odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča vidi kot začetek procesa odgovarjanja in pozivanja ruskih voditeljev k odgovornosti za zločine in grozodejstva, ki jih odredijo, omogočijo ali storijo v Ukrajini," je dejal Borell.

Kot je v navadi, bi predstavniki EU podali skupno izjavo glede naloga za prijetje, vendar se to ni zgodilo, ker je madžarska vlada vložila veto na skupno izjavo, navaja Bloomberg.

Budimpešta se je že uprla večstranskim prizadevanjem za podporo Ukrajini sredi ruske invazije. Madžarska vlada je večkrat kritizirala sankcije EU proti Rusiji in navedla njihov negativni vpliv na evropsko gospodarstvo. Konec februarja je madžarski predsednik vlade Viktor Orban zagrozil z vetom na podaljšanje sankcij EU proti Rusiji, ki jih je treba obnoviti vsakih šest mesecev. 

Orban je januarja to tudi napovedal, češ da vse sankcije EU proti Rusiji, povezane z jedrsko energijo, ne pridejo v poštev. Tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je na obisku v Minsku z beloruskim kolegom Sergejem Aleinikom dejal, da mora komunikacija teči normalno. Obisk je potekal le nekaj dni po tem, ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala, da bo EU uvedla sankcije tudi proti Minsku zaradi beloruske vloge pri podpiranju ruske vojne.