Ko Svet EU, v okviru katerega odločajo članice Unije, odobri načrt, Evropska komisija s članico podpiše sporazum o financiranju. V dveh mesecih se državi predhodno izplača 13 odstotkov predvidenih sredstev. V primeru Slovenije to znaša 231 milijonov evrov, celoten načrt pa je vreden 2,5 milijarde evrov.
V komisiji so danes napovedali, da bodo prva sredstva v okviru 13-odstotnega predfinanciranja za že odobrene načrte predvidoma izplačali v začetku avgusta. Niso pa želeli povedati, katere države bodo dobile denar v tem prvem krogu. Na vprašanje, kdaj bo Slovenija dobila prvi denar, je finančni minister Andrej Šircelj v ponedeljek na novinarski konferenci odgovoril, da je rok 60 dni, da si želi, da bi bilo to čim prej, ter da pričakuje, da se bo to zgodilo najpozneje septembra.
Evropska komisija je doslej pozitivno ocenila 18 nacionalnih načrtov, pri čemer dveh, irskega in češkega, članice še niso obravnavale. Doslej je prejela načrte 25 članic, manjkata še nizozemski in bolgarski. Med načrti, ki še čakajo na oceno komisije, sta tudi madžarski in poljski, ki dvigata veliko prahu. Obe državi sta zaradi očitanih kršitev vladavine prava v težavnem odnosu z Brusljem. V komisiji se že vseskozi izmikajo konkretnim odgovorom na vprašanja, kje se zatika.
Danes so v komisiji potrdili, da se je Madžarska strinjala s podaljšanjem roka za ocenjevanje načrta do konca septembra. Poljska je dvomesečni rok za ocenjevanje že enkrat podaljšala, in sicer do 1. avgusta, možno pa je še eno podaljšanje, a odločitve za zdaj še ni. V primeru Madžarske naj bi imela komisija pomisleke zaradi nezadostnih zagotovil glede zaščite pred zlorabo sredstev. V primeru Poljske se verjetno zatika zaradi vprašanj v povezavi z neodvisnostjo sodstva, a v komisiji so s komentarji skopi.
Danes so pojasnili, da mora poljski načrt prispevati k uresničevanju vseh ali bistvenega dela letnih evropskih priporočil članicam, kar je tudi eden od enajstih meril pri ocenjevanju načrta. V primeru Poljske se ta priporočila nanašajo tudi na vprašanja neodvisnosti sodstva.
Med enajstimi merili so: uravnoteženost pristopa, upoštevanje evropskih reformnih priporočil, vpliv na rast, odpornost in socialni vidik, noben ukrep ne sme bistveno škoditi okolju, spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda, trajnost učinkov, učinkovitost izvajanja, razumnost in verjetnost ocen stroškov, trdnost nadzornega sistema ter koherentnost.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.