Zaradi ekstremnih vremenskih razmer in poplav je madžarski premier Viktor Orban že na začetku tedna sporočil, da je preložil vse mednarodne obveznosti. Gladina reke Donave še naprej narašča.
V zadnjih 24 urah je narasla za skoraj en meter. Ceste, železnica in trajekti ob reki so zaprti. Reka Donava poplavlja tudi na območju stavbe madžarskega parlamenta v Budimpešti.
Železnice zaradi poplav ne obratujejo že od petka, do podzemne železnice marsikje sploh ni možno dostopati.
Župan Budimpešte Gergely Karacsony je prek Facebooka pozval ljudi, naj skrbijo drug za drugega. "Na glavni obrambni črti so na mestih, kjer je to potrebno, postavljeni začasni jezovi v višini do devet metrov. Za večjo varnost so sodelavci izvedli tudi dodatno ojačitev zaščitnih del. Po potrebi se lahko takoj napotijo naše enote v pripravljenosti," je zapisal. Ljudi je pozval, naj se ne približujejo poplavljenim območjem, in opozoril, da najhuje šele prihaja.
Orban je opozoril, da bodo poplavne vode v prestolnici vrhunec dosegle 21. septembra. Po ocenah naj bi voda narasla še za osem metrov.
Protipoplavni ukrepi so vzpostavljeni vzdolž 540 kilometrov madžarskih rek, tretja stopnja ogroženosti pa velja vzdolž 200 kilometrov, je po poročanju The Independent dejal Orban. Razmere naj bi se začele izboljševati od sredine prihodnjega tedna.
Na Hrvaškem v pripravljenosti
Hrvaška vlada je po današnji seji sporočila, da so pripravljeni na prihod poplavnega vala z Madžarske. Na teren bi lahko napotili do 300 vojakov, razdelili pa so tudi na tisoče vreč s peskom.
"Kot je hrvaška javnost videla, se Evropa v zadnjih dneh spopada z veliko naravno nesrečo, še posebej v centralni Evropi. Govorim o velikih padavinah, ki so povzročile poplave na območju Češke, Avstrije, Madžarske, Slovaške," je dejal hrvaški premier Andrej Plenković.
Vrhunec vodnega vala pričakujejo v sredo ali četrtek. "Vrhunec bo trajal dva dni, vendar bomo imeli visoke vode šest do sedem dni. Vse skupaj bo trajalo sedem do 10 dni," je za RTL dejal Željko Kovačević iz agencije Hrvatske vode.
EU zagotavlja pomoč za Češko in Poljsko po poplavah
Evropska unija je na prošnjo Češke in Poljske v okviru mehanizma civilne zaščite mobilizirala pomoč za države v vzhodni in srednji Evropi, ki so jih v zadnjem tednu prizadele hude poplave, so sporočili iz Bruslja.
Slovenija, Belgija, Hrvaška in Nemčija so na Češko poslale več sto razvlažilnikov zraka, ki so nujno potrebni za sušenje od vode poškodovanih stavb. Švedska pa je izpolnila prošnjo Poljske za sredstva za čiščenje vode in ji prek mehanizma civilne zaščite EU zagotovila več sto steklenic kloramina.
"Zahvaljujem se državam članicam za hiter odziv. Ta skupna prizadevanja poudarjajo neomajno zavezanost EU k solidarnosti in sodelovanju v kriznih časih ter zagotavljajo pomoč tistim, ki so jih prizadele te uničujoče poplave," je ob tem sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Evropski satelitski servis Copernicus še vedno zagotavlja satelitske posnetke za podporo različnim operacijam v prizadetih državah, koordinacijski center EU za odzivanje na izredne razmere (ERCC) pa pozorno spremlja razmere in je po potrebi pripravljen zagotoviti nadaljnjo pomoč, je še sporočila Evropska komisija.
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je ob tem v četrtek v Vroclavu na Poljskem, kjer se je sestala z voditelji Avstrije, Poljske, Češke in Slovaške, napovedala 10 milijard evrov za pomoč prizadetim državam. Sredstva za pomoč pri financiranju obnove bi po njenih besedah lahko črpali iz kohezijskih skladov in solidarnostnega sklada.
Dele Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Romunije in Slovaške so v zadnjih dneh prizadele hude poplave. Te je povzročilo obilno deževje, ki ga je prejšnji konec tedna nad srednjo Evropo prinesel ciklon Boris. V ujmi je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 24 ljudi.
KOMENTARJI (120)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.