Gre za idejo, ki črpa tudi iz zgodovine. Magyar odkrito govori o poglabljanju odnosov s sosednjimi državami, predvsem z Avstrijo, pri čemer se sklicuje na skupno preteklost v času Avstro-Ogrskega cesarstva. "Nekoč smo živeli v isti državi, Avstrija pa je ključna gospodarska partnerica Madžarske," je dejal po zmagi na volitvah, na katerih je premagal dolgoletnega premierja Viktorja Orbana.
A Magyarjeva strategija ni zgolj nostalgična. V ospredju je pragmatičen cilj: oblikovati tesneje povezano skupino srednjeevropskih držav, ki bi v Bruslju nastopala bolj enotno, podobno kot denimo države Beneluksa.
V to skupino bi po njegovih načrtih vključil članice Višegrajska skupina (Madžarsko, Poljsko, Češko in Slovaško) ter jih povezal še s t. i. Slavkovsko pobudo, v kateri sodelujejo Avstrija, Češka in Slovaška.
Prve poteze so že napovedane. Magyar bo v začetku maja najprej obiskal Poljska in nato Dunaj, kar naj bi simbolno začrtalo novo os zunanjepolitičnih odnosov. Medtem ko v Varšavi računa predvsem na izmenjavo izkušenj pri ponovni vzpostavitvi odnosov z EU, v Avstriji vidi ključnega partnerja za oblikovanje skupnih evropskih politik.
V ozadju teh prizadevanj je tudi zelo konkreten interes. Nova madžarska vlada želi odblokirati približno 18 milijard evrov zamrznjenih evropskih sredstev, pridobiti dostop do dodatnih 16 milijard evrov obrambnih posojil ter odpraviti kazen v višini milijon evrov dnevno, ki jo Madžarska plačuje zaradi nespoštovanja evropske migracijske zakonodaje.
Na avstrijski strani so odzivi previdno pozitivni. Po navedbah neimenovanega diplomata obstaja jasna logika v tem, da države podobne velikosti in interesov združijo moči, saj bi tako povečale svoj vpliv pri odločanju v EU. Tudi aktualni avstrijski kancler naj bi bil odprt za tesnejše sodelovanje.
Gospodarske vezi med državama so že zdaj izjemno močne. Avstrija je drugi največji vlagatelj na Madžarskem, takoj za Nemčijo, z več kot 11,7 milijarde evrov investicij. V Avstriji dela približno 134.000 Madžarov, številni med njimi kot dnevni migranti. Po ocenah avstrijske centralne banke prav tesnejše gospodarske povezave s srednjo in jugovzhodno Evropo v času globalnih negotovosti delujejo stabilizacijsko za avstrijsko gospodarstvo.
Kljub ambicijam pa projekt ne bo brez zapletov. Države Srednje Evrope imajo še vedno različna stališča pri ključnih vprašanjih – denimo glede pomoči Ukrajina ali njenega članstva v EU. Medtem ko Poljska in Avstrija podpirata dodatno pomoč, Madžarska skupaj s Češko in Slovaško ne podpira vseh finančnih mehanizmov, ki jih predlaga Bruselj.
A strokovnjaki poudarjajo, da skupni interesi kljub temu obstajajo – predvsem na področju gospodarstva in velikih infrastrukturnih projektov. Prav tam bi lahko usklajen nastop držav regije prinesel večji vpliv pri razdeljevanju evropskih sredstev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.