Magyar po burnem intervjuju zagrozil z ukinitvijo državne radiotelevizije

Potem ko je nastopil v zelo napeti oddaji na madžarski javni televiziji, je Magyar že napovedal načrte za prekinitev oddajanja nacionalnega javnega medija, poroča Euronews.

Intervju na televiziji je bil njegov prvi nastop na nacionalnem javnem mediju po 18 mesecih, čeprav je MTVA, državni medijski organ, sporočil, da je med kampanjo Magyarju in članom stranke večkrat poslal vabila, a se niso odzvali.

Zdaj, po zmagi, pa je novoizvoljeni premier dal dva intervjuja. Najprej na javnem radiu, nato še na televiziji in oba sta se končala v napetem vzdušju, z ostrimi replikami, prekinitvami in medsebojnimi obtožbami.

"Eden od elementov našega programa je, da se bo ta tovarna laži končala, ko bo oblikovana vlada Tisze," je Magyar povedal voditelju. Stranka Tisza sicer že dolgo obtožuje državne medije pristranskosti. "Lažne novice, ki se tukaj predvajajo, se morajo ustaviti, vzpostavili pa bomo neodvisne, objektivne in nepristranske pogoje za konec te propagande."

Nato je radiotelevizijo obtožil širjenja neresničnih informacij o njem in žaljenja njegove družine med kampanjo. Magyar je poudaril, da so na televiziji večkrat lažno trdili, da njegovi mladoletni otroci ne govorijo z njim, kar je voditelj strogo zanikal.

"V imenu vseh svojih kolegov želim zavrniti trditve, da smo žalili vašo družino," mu je dejal voditelj.

Nacionalno radiotelevizijo MTVA je primerjal tudi s severnokorejskimi državnimi mediji. "To, kar se tukaj dogaja od leta 2010, je nekaj, kar bi občudoval Goebbels ali severnokorejsko vodstvo. Niti ene same resnične besede ni slišati. To se ne more nadaljevati," je poudaril.

Trdil je tudi, da je MTVA v preteklosti predvajala zavajajoča poročila o Nemčiji, vključno s trditvami, da država nima dostopa do interneta in da so tam ljudje "prenehali s spolnimi odnosi", a je voditelj tudi te trditve zavrnil.

Magyarjev pristop odraža pristop njegovega političnega zaveznika, poljskega predsednika vlade Donalda Tuska, ki je po prevzemu oblasti leta 2023 sprejel obsežne ukrepe proti poljski državni radioteleviziji. Po obljubi, da jo bo preoblikoval v neodvisen javni servis, je poljska vlada prekinila televizijski signal in razrešila njeno vodstvo.

Magyar je namreč v sredo napovedal, da bo njegova vlada po nastopu položaja začasno ustavila informativni program državnih medijev, sprejela nov medijski zakon in zagotovila svobodo medijev.

V pismu, ki ga je pridobila AFP, so zaposleni na MTI v sredo od vodstva agencije zahtevali "takojšnjo ponovno vzpostavitev nepristranskega poročanja".

"Želimo sami odločati, o katerih dogodkih bomo poročali, in sami določati strukturo naših novinarskih prispevkov na podlagi lastnih strokovnih načel," so poudarili.

Pismo je podpisalo več kot 90 zaposlenih, "skoraj vsi v agenciji MTI", je povedal urednik, ki ni želel biti imenovan, ker ni pooblaščen za izjave. Za AFP je dejal, da imajo na tiskovni agenciji dovolj političnega vmešavanja od zunaj in da želijo znova svobodno opravljati svoje delo. Obsodil je "cenzuro, vredno diktature" med 16-letno Orbanovo vladavino.

AFP je dodala, da je imela vpogled tudi v notranja elektronska sporočila, ki kažejo na strog nadzor nad novinarskimi prispevki v MTI. Tiste, ki zadevajo ukrepe vlade ali določene teme v tujini, mora odobriti vodstvo.

Ena od članic vodstva Anita Altorjai je v odgovoru prosila zaposlene, naj bodo potrpežljivi do sprejema novih zakonov.

MTI, ki je bila ustanovljena leta 1880 v času Avstro-Ogrske, je ena najstarejših še delujočih tiskovnih agencij v Evropi. Leta 2015 je bila skupaj z več drugimi javnimi mediji vključena v obsežno državno skupino v okviru pravnega in upravnega sistema, ki je okrepil centraliziran nadzor. Kritiki Orbana trdijo, da so s tem javni mediji postali propagandni stroj vlade. Poleg tega pa imajo večino zasebnih medijev v lasti Orbanovi zavezniki.

Evropska unija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi ocenjujeta, da se je svoboda medijev na Madžarskem med Orbanovo vladavino močno poslabšala. Na Svetovnem indeksu svobode medijev je bila Madžarska lani na 68. mestu med 180 državami.