Magyar: Še naprej bomo iskali najcenejše vire energije, tudi v Rusiji

Novoizvoljeni madžarski premier Peter Magyar je na svoji prvi tiskovni konferenci po zmagi dejal, da bo država še naprej kupovala rusko energijo in dajala prednost najcenejši razpoložljivi nafti. Izjava je sicer v nasprotju z njegovo predvolilno obljubo o postopni opustitvi uvoza ruske energije do leta 2035, poroča Euronews.

"Nihče ne more spremeniti geografije, Rusija in Madžarska sta tukaj, da ostaneta. Vlada bo surovo nafto in plin nabavila na najcenejši in najvarnejši možen način," je Magyar povedal novinarjem.

Do izjave prihaja v času, ko je Evropska unija z navdušenjem sprejela odstavitev odhajajočega premierja Viktorja Orbana, ki je pogosto kritiziral energetski prehod unije in njen strog pristop do uvoza energije iz Rusije. Prav tako se postavlja vprašanje, ali se bodo voditelji EU soočili s podobnimi izzivi, medtem ko se pripravljajo na postopno opustitev ruske energije do konca leta 2027.

Magyarjeve izjave bi lahko vznemirile voditelje EU, saj je predlagal, da bi EU morala "odpraviti sankcije" proti ruski energiji, in dodal, da "nihče noče plačati preveč" za oskrbo z energijo. Medtem ko se svet sooča z energetsko krizo zaradi vojne v Iranu, se Madžarska še posebej sooča s težavami, odkar je bil januarja po ruskem napadu na energetsko infrastrukturo v zahodni Ukrajini poškodovan naftovod Družba – ključna pot za rusko nafto, ki se prevaža čez Ukrajino, trdi Kijev.

Madžarska ostaja ena od držav EU, ki so najbolj odvisne od ruske energije, saj predstavlja približno 90 odstotkov njene oskrbe. Ker so se pretoki nafte iz Družbe februarja in marca zmanjšali na nič, je bila Madžarska, celinska država z malo alternativami, prisiljena črpati iz strateških rezerv in zmanjšati pretočnost rafinerij, je za Euronews povedala Victoria Grabenwöger, višja analitičarka pri podjetju za podatkovno inteligenco Kpler.

Da bi ublažila primanjkljaj, je MOL, edina madžarska rafinerija, povečala uvoz po morju prek hrvaškega terminala Omišalj, ki se dobavlja po naftovodu Adria. Madžarski uvoz prek Hrvaške je marca dosegel približno 100.000 sodčkov nafte na dan, vključno z libijsko in norveško surovo nafto, kažejo podatki Kplerja.

Analitiki na splošno pravijo, da nadomeščanje ruske nafte z alternativnimi dobavitelji znatno zmanjšuje madžarsko finančno prednost: tudi če so količine zagotovljene prek Hrvaške, višji vhodni stroški znižujejo marže.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in zmagovalec madžarskih parlamentarnih volitev Peter Magyar sta danes po telefonu govorila o sprostitvi okoli 17 milijard evrov zamrznjenih sredstev EU, namenjenih Madžarski. Kot je sporočil Magyar, sta se strinjala, da bo to glavna prednostna naloga nove madžarske vlade pod njegovim vodstvom.

"Strinjala sva se, da bo sprostitev sredstev EU, namenjenih Madžarom, a zamrznjenih zaradi korupcije prejšnje vlade, glavna prednostna naloga," je po pogovoru na družbenem omrežju X zapisal Magyar.

Dodal je, da bo nova vlada v skladu z mandatom, ki ga je prejela od volivcev, sprejela ključne politične odločitve o tem, kako pridobiti in investirati ta sredstva. Komisija bo po besedah najverjetnejšega prihodnjega madžarskega premierja tesno sodelovala z njimi, da bi v "izjemno kratkem roku" storili vse potrebno.

Tudi von der Leyen je na omrežju X sporočila, da sta z Magyarjem govorila o nujnih prednostnih nalogah prihodnjih madžarskih oblasti. Med drugim je treba hitro storiti vse, kar je treba, za obnovitev vladavine prava in sprejetje reform, potrebnih za sprostitev priložnosti, ki jih ponujajo evropske naložbe, je zapisala.

Kot so pred tem spomnili na Evropski komisiji, Budimpešta trenutno nima dostopa do okoli 17 milijard evrov evropskih sredstev, od tega je približno sedem milijard kohezijskih sredstev in približno 10 milijard sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost (RRF). Večinoma so blokirana zaradi skrbi Bruslja, povezanih s stanjem vladavine prava na Madžarskem.

Mudi se predvsem s črpanjem sredstev iz RRF, saj morajo članice EU mejnike in cilje, ki so pogoj za izplačilo sredstev, izpolniti do konca avgusta letos. Ali je Madžarska kakšnega od skupno 270 mejnikov in ciljev iz nacionalnega načrta za okrevanje že izpolnila, na komisiji niso mogli povedati, saj ni vložila še nobenega zahtevka za izplačilo sredstev.

Madžarska lahko zdaj vloži zahtevek za izplačilo, lahko pa tudi spremeni načrt za okrevanje in v njem ohrani samo tiste reforme in naložbe, ki jih lahko izvede do konca avgusta, je pojasnil tiskovni predstavnik Evropske komisije Maciej Berestecki.

"Če želi Madžarska spremeniti načrt in spremembo vložiti, mora to storiti čim prej. Vendar pa smo jih pripravljeni podpreti pri tem," je poudaril.

Proevropski madžarski opozicijski voditelj Magyar je na nedeljskih parlamentarnih volitvah s svojo desnosredinsko stranko Tisza porazil desničarskega premierja Viktorja Orbana, ki se je pogosto zapletal v spore z Brusljem, tudi zaradi kršenja vladavine prava.