18-mesečno deklico Amalio so agenti ameriške Službe za priseljevanje in carine (ICE) skupaj s starši pridržali 11. decembra lani. Družino so namestili v deportacijski center Dilley v Teksasu. Kmalu po tem je malčica hudo zbolela.
"1. januarja je dobila visoko vročino, začela je bruhati, imela drisko in težave z dihanjem. Starša sta jo najmanj osemkrat peljala v ambulanto deportacijskega centra, a je vsakič prejela za osnovna zdravila proti vročini. Do sredine januarja je deklica že tako oslabela, da je raven kisika v krvi nevarno padla. Šele takrat sta jo lahko odpeljala v bolnišnico, kjer pa sta bili z mamo ves čas pod strogim nadzorom agentov ICE. Oče je moral ostati v centru, brez možnosti stikov z njima. Deklici so diagnosticirali okužbo s covidom-19, respiratorni sincicijski virus, virusni bronhitis in pljučnico ter jo priključili na dodatni kisik," izhaja iz tožbe.
"Po desetih dneh v pediatrični bolnišnici Metodist v San Antoniu so Amalijo zaradi izbruha ošpic vrnili v azilni dom. Izgubila je 10-odstotkov teže, nazaj so jo poslali z inhalatorjem, zdravili za lažje dihanje in prehranskimi napitki, a so jim v pripornem centru vse to zasegli. Družina je bila tako prisiljena vsak dan ure in ure na mrazu čakati v vrsti za predpisana zdravila, ki pa naj bi jim jih vsakič zavrnili," je še navedeno.
Družini na pomoč priskočila šele profesorica prava
Zdravniki naj bi po poročanju NBC News sicer odsvetovali vrnitev deklice v azilni dom. "Otrok se sooča z visokim tveganjem za dekompenzacijo in smrt," je opozoril eden od zdravnikov. Kljub pozivom medicinske stroke, pa so družino izpustili šele v petek – potem ko je profesorica na Pravni fakulteti Columbija in vodja Centra za pravice migrantov Elora Mukherjee vložila zahtevo za nujno pomoč. "Amalije sploh nikoli ne bi smeli pridržati. V Dilleyju je skoraj umrla," je dejala Mukherjeejeva in dodala, da ICE staršema še vedno ni izročil zdravniških receptov in dekličinega rojstnega lista.
Amalijina starša Kheilin Valero Marcano in Stiven Arrieta Prieto sta leta 2024 v ZDA prebežala iz Venezuele. Sklicujoč se na politično preganjanje v domovini, sta zase in za hčerko, ki se je med potjo rodila v Mehiki, v Ameriki zaprosila za azil. "Izpolnjevala sta vse zahteve in se redno javljala organom za priseljevanje. A so ti družino med eno od teh prijav pridržali. Center v Dilleyju, kamor so jih odpeljali, je od njihovega prejšnjega prebivališča oddaljen več kot 800 kilometrov," razlaga pravnica.
Mukherjeejeva je ob tem pozvala k izpustitvi na stotine pridržanih otrok in družin. Kot je opozorila, nimajo dovolj pitne vode, ne oskrbe s primerno hrano, nobene možnosti izobraževanja in ustrezne zdravstvene oskrbe. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost se na obtožbe še ni odzvalo. Podjetje CoreCivic, ki upravlja z zavetiščem v Dilleyu, pa je na novinarska vprašanja o primeru male Amalije in njene družine ter razmer v centru odgovorilo, da je "zdravje in varnost tistih, ki so nam zaupani v oskrbo" njihova navišja prioriteta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.