Mandat za nadaljevanje vojne?

Prvi rezultati ruskih parlamentarnih volitev niso prinesli političnega pretresa. Po delnih podatkih osrednje volilne komisije je Enotna Rusija dobila okoli 58 odstotkov glasov na strankarskih listah. Poleg nje so bile na poti v 450-člansko državno dumo še Komunistična partija, Liberalno-demokratska stranka Rusije (LDPR), Novi ljudje in Pravična Rusija.

Gre za stranke, ki se med seboj sicer razlikujejo, vendar so pri najpomembnejših odločitvah zadnjih let praviloma podpirale Kremelj. Reuters ugotavlja, da so vse glasovale enako kot Enotna Rusija pri ključnih vprašanjih.

Volitve so bile prve parlamentarne po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 in so potekale v treh dneh. Glasovanje je Rusija izvedla tudi na okupiranih ukrajinskih ozemljih, katerih priključitve mednarodna skupnost večinoma ne priznava.

Bistveno manj izbire so imeli Rusi, ki nasprotujejo vojni. Liberalna stranka Jabolko, ki se zavzema za prekinitev ognja, je bila edina registrirana stranka z odkrito protivojnim stališčem, vendar jo je rusko vrhovno sodišče pred volitvami odstranilo s strankarske glasovnice. Stranka je odločitev izpodbijala, približno sto njenih kandidatov pa je po poročanju BBC kljub temu ostalo v tekmi v posameznih volilnih okrajih.

Pritisk na njene predstavnike je bil precej širši. Nekateri kandidati niso smeli nastopiti, drugi so pristali v zaporu, Jabolko pa je poročalo tudi o preprečevanju dela svojih volilnih opazovalcev. Med volitvami je bil v Sankt Peterburgu aretiran eden od opazovalcev stranke, ki je med policijskim postopkom izgubil zavest.

Eden vidnejših politikov stranke Lev Šlosberg je bil pred volitvami zaradi izjav o vojni obsojen na 11 let zapora, namestnik predsednika stranke Maksim Kruglov pa junija na sedem let. Ruska zakonodaja za "diskreditacijo" vojske in širjenje informacij o njej, ki jih oblasti označijo za lažne, predvideva visoke zaporne kazni.

Predsednik Jabolka Nikolaj Ribakov je zato za BBC rezultat komentiral z vprašanjem, kakšen drugačen izid bi sploh lahko pričakovali, če vse stranke na glasovnici podpirajo Putinovo politiko.

Toda politična predvidljivost volitev je v močnem nasprotju z razmerami, v katerih so potekale.

Ruska invazija na Ukrajino je vstopila v peto leto. Vojna je Rusiji prinesla velike vojaške izgube, gospodarstvo je pod pritiskom, visoke obrestne mere in pomanjkanje delovne sile povzročajo dodatne težave, ukrajinski napadi na rusko energetsko infrastrukturo pa so prispevali tudi k motnjam pri oskrbi z gorivom.

Kako blizu je vojna prišla ruski prestolnici, je pokazal prav zadnji dan volitev.

Ukrajina je izvedla največji napad z droni na Moskvo doslej. Proti Rusiji je po navedbah oblasti poletelo več kot tisoč dronov, več sto proti območju prestolnice. Poškodovana je bila tudi moskovska rafinerija.

Toda po več kot štirih letih vojne so takšni dogodki za del Rusov postali skoraj del vsakdana.

BBC je na volišču v bližini napadene rafinerije govoril z volivcem Viktorjem, ki je dejal, da ljudje v obmejnih regijah takšne napade poslušajo vsak dan:

Rezultat je ns koncu politično pomemben predvsem za Putina. Ruski predsednik je glasovanje že pred volitvami predstavljal kot dokaz enotnosti države in podpore vojski. Rusom je dejal, da bo njihova izbira pokazala, da za vojaki stojijo milijoni ljudi ter da Rusije ni mogoče razdeliti ali prestrašiti.

Kremelj bo zato zmago Enotne Rusije skoraj zagotovo lahko uporabil kot argument, da ima za nadaljevanje svoje politike – vključno z vojno – podporo prebivalstva.

Pa čeprav voliitve niso potekale v odprtem političnem okolju. 

Kaj torej sledi? To je precej manj predvidljivo od rezultata volitev. Putin je nedavno izključil nov val mobilizacije. "Danes ni scenarija, ki bi to zahteval," je dejal. Ključna beseda je lahko prav danes. V ruski družbi namreč po poročanju BBC ostaja zaskrbljenost pred možnostjo nove mobilizacije, če bi se razmere na bojišču spremenile.

Nova duma pa Kremlju pri morebitnih prihodnjih odločitvah zagotovo ne bo predstavljala politične ovire.