Zadnjih 30 let v Venezueli nismo živeli, ampak se zgolj borili za preživetje, pravi Alberto Cisneros, ki je z ženo v Slovenijo prišel pred približno petimi leti. "Bili smo brez elektrike, vode, brez interneta, goriva, brez vsega naenkrat," opisuje.
Solz sreče ob prijetju Nacolasa Madura ni mogla skrivati njegova žena. "Moj oče je pobegnil v Venezuelo kot v svobodno državo in umrl v diktaturi. Madurova diktatura ni bila diktatura komunista, ampak 'narko-diktatura'", dodaja Ivone.
Občutki sreče so ob prvih novicah preplavili tudi Mario Voglar, rojeno v Venezueli, ki je v Slovenijo prišla leta 2020. "Bila sem zelo vesela ... do popoldneva. Takrat pa sem že malce premislila, kaj je in kaj bo. Sem začela malce premišljevati, da to ne bo tako na hitro," razlaga.
Morebitnega maščevanja oblasti zoper ljudstvo je strah Danio Frank: "Bojimo se represije proti opoziciji, proti protestnikom in proti vsem tistim, ki so proti vladi."
V državi naj bi delovale številne teroristične organizacije, pravita Voglarjeva in Frankova. Ameriške operacije pa ne vidita kot kršitev mednarodnega prava, saj da so si Venezuelo že zdaj delile različne velesile. "To ni invazija, ker so to storili že Kitajci, Rusi, Iranci, Kubanci – vso so prišli, ostali in si delili bogastvo," pravita.
Strinjata se, da bi bilo najboljše, da bi Madura menjalo ljudstvo samo, a po desetletjih izčrpavanja tega več ni bilo zmožno, poudarjata. Simpatiziranja z Madurom ne razumeta. "Smer, v katero je šla Venezuela, ni socialistična država. To je bil enostavno razpad demkratičnega sistema in do tega ne moreš gojiti simpatije," sta jasni.
Vprašanja kaj bo z državo naredil Trump so legitimna, še pravita sogovornici, a kritike hkrati sprašujeta, kam so gledali, ko je njihove pravice teptal Maduro.
