Avstralski inferno: v požarih poginila že vsaj milijarda živali

Poročilo sydneyske univerze, ki ga je predstavil ekolog Christopher Dickman, navaja, da naj bi doslej v požarih poginila več kot milijarda ptic, plazilcev in sesalcev. Dickman je povedal, da požari v Avstraliji niso nič novega, a so v zadnjih letih, zaradi globalnega segrevanja, postali bolj intenzivni. Danes sta se sicer dva velika požara zaradi močnih vetrov združila v megapožar. Največjo škodo pa so utrpele prav živali. Te se namreč "nahajajo na prvi bojni liniji". Avstralija se trenutno nahaja na vrhu po stopnji izumiranja živalskih vrst, strokovnjaki pa se bojijo, da se bo izumiranje še zaostrilo, medtem ko na celini še divjajo katastrofalni požari.

"Obseg požarov je brez primere," je povedal Dieter Hochuli, okoljski strokovnjak na Univerzi v Sydneyju. "Utemeljeno nas skrbi, ali so se prizadeti ekosistemi po takšnem udarcu sploh sposobni obnoviti".

Plameni, hrana in plenilci

Ekipa univerze je za izračun posledic požarov, ki trenutno divjajo na površini 4,9 milijona hektarjev, uporabila podatke glede gostote populacije sesalcev iz leta 2007. Hochuli je prepričan, da gre za precej realno oceno, a dodaja, da bo resnična številka jasna šele po zaustavitvi požarov.

Nekatere živali, kot so denimo koale in kenguruji, ponavadi poginejo neposredno v požarih, bodisi zgorijo ali pa se zadušijo z dimom. Tako se je populacija koal v Novem Južnem Walesu zmanjšala kar za tretjino, uničen pa je bil tudi velik del njihovega habitata, je že konec prejšnjega meseca pojasnila ministrica za okolje Sussan Ley. Kljub nekaterim požrtvovalnim reševanjem pa veliko koal umre med zdravljenjem, saj so njihove poškodbe pogosto prehude, da bi preživele. Z vročino in stresom se slabo spopadajo tudi vombati, ki ob vonju dima doživijo napad panike, a se njihove hitre noge tudi hitro utrudijo, zato so prepuščeni neusmiljenim plamenom.

"Grozljivo je," pripoveduje Graeme Jackson, ki sicer skrbi za sirote vombatov. "Vombat lahko teče tudi do 30 kilometrov na uro, a le za kratek čas. Nato na žalost zgori v plamenih."

Nekatere druge živalske vrste pa ne podležejo plamenom in dimu, pač pa je zanje usodno obdobje po požaru. Manjši sesalci in plazilci se namreč lahko izognejo ognjenim zubljem tako, da se skrijejo pod zemljo ali med skale. Zanje pa na žalost težava nastane, ko na pogoriščih ni več hrane. Še več, tam se ponavadi pojavijo nekateri plenilci, ki vedo, da jih čaka lahko dostopen plen.

Dobra novica za koale in kenguruje je, da je njihova populacija razširjena po celotni Avstraliji, zato zaenkrat ne kaže, da bi jim grozilo izumrtje. Toda druge živali, ki večinoma prebivajo v ogroženih okoljih in imajo manjšo populacijo, so morda v celoti izbrisane s površja. Mednje spadajo vzhodna pritlikavi vrečarji (Burramys parvus), Vzhodni picocerdas (Dasyornis brachypterus) ter Corroboree žaba. "Če omenjenim vrsta pogori habitat, je z njimi konec," je povedal Dickman.

Preživetje vrste ni odvisno le od velikosti populacije, temveč tudi pogojev v naravnem okolju. "Na primer, v visokogorju rastline rastejo počasneje, zato se počasneje obnavljajo v primeru naravnih katastrof. Včasih pa se tudi zgodi, da se živali ne vrnejo, tudi če si njihov habitat opomore. Denimo, požar v Novem Južne Walesu leta 1993 je povsem iztrebil velike jadralce, lemurju podobne marsupiale. Izgnili so," pojasnjuje Dickman.

Strokovnjaki opozarjajo, da vzrok za tako obširen pogin ni v tem, da so živali nepripravljene na ogenj, saj se z njim spopadajo že milijone let, ampak v tem, da je razmere zaostrilo človeško poseganje v ekosisteme. S poseljevanjem, izrabljanjem tal in ostalimi posegi, smo nekaterim živalskim vrstam preprečili vnovično kolonizacijo teritorijev. Brez dvoma pa je največji faktor pri nastalih razmerah globalno segrevanje, izpostavljajo sydneyski strokovnjaki. Avstralija se namreč spopada z največjimi in najhujšimi sušami v zadnjih desetletjih, decembrski vročinski val pa je prinesel temperaturne rekorde, saj so ponekod namerili več kot 40 stopinj Celzija.

Klinike za živali, živalski vrtovi in reševalne skupine na terenu se po svojih najboljših močeh spopadajo s požarno krizo, medtem ko lokalni oskrbovalci in prostovoljci skrbijo za poškodovane živali. A mnogi se bojijo, da v primeru ne sprejetja dolgoročnih ukrepov na področju borbe proti podnebnim spremembam in izumiranju vrst, avstralsko živalsko populacijo čaka mračna prihodnost. V Avstraliji živi 300 endemičnih živalskih vrst, ki so resno ogrožene zaradi obsežnih požarov.