V pogovoru za medije se je Ivana Ilić dotaknila posnetkov z Dunaja, na katerih je bila deklica, podobna Danki, ter spregovorila o avtomobilu, ki je bil parkiran pred dvoriščem, s katerega je njena hčerka izginila, poroča Telegraf.rs.
"Policiji nisem takoj povedala, da sem videla avtomobil, saj nanj nisem bila pozorna. Opazila sem ga sicer, a sem bila v tistem trenutku povsem osredotočena na iskanje svojega otroka; klicala sem jo. Moja edina prednostna naloga je bila, da jo najdem. Glede posnetkov z Dunaja sem rekla, da sem 99-odstotno prepričana, da gre za mojega otroka. Takrat sem bila prepričana, da je to ona – prepoznala sem njene gibe in način, kako se je vzpenjala. Toda ko so prišli do tekočih stopnic ... Še nikoli ni bila na tekočih stopnicah, a ta otrok se je vedel, kot da ji je to povsem naravno. Po informacijah, ki jih imam, je bila opravljena analiza DNK, vendar ne morem trditi ničesar z absolutno gotovostjo," je dejala Ilićeva.
Prepričana je, da sta glavna osumljenca za umor Danke kriva. "Mislim, da sta odgovorna, a to je le moje mnenje. Ne želim dokončno trditi, ali sta ali nista. Vseeno verjamem, da sta. Upanje umre zadnje in verjamemo, da je morda še vedno živa. To govorim že dolgo in pri tem vztrajam. Upanje obstaja – prisoten je nekakšen občutek," je povedala.

Pritiski in grožnje
Kot je dodala, do zdaj ni javno spregovorila zaradi pritiskov in groženj.
"Prej nisem javno nastopila, saj veste, kakšni so bili pritiski in kaj vse se je govorilo – in se govori še danes. Sinoči sem nekaj slišala, zato bom v ponedeljek vložila tožbo, saj se zaradi te izjave počutim ogroženo. Zdi se mi, da mi nekdo sledi, in ne vem, kako se bo to končalo. Govori se marsikaj; ne vem, od kod ljudem ideja, da bi lahko nekdo kaj takega storil lastnemu otroku," je povedala.
Odzvala se je tudi na obtožbe, da se prejšnji dan ni pojavila na sodišču. "Sinoči sem med prenosom v živo na TikToku slišala trditve, da se včeraj nisem pojavila na sodišču, ker sem šla na sprehod po mestu. V resnici sem šla v trgovino, saj imam doma še dva otroka, ki jima moram pripraviti obroke – nisem bila na sprehodu. Slišala sem tudi govorice, da se prosto gibljem naokoli, da mi je vseeno za dogajanje in da se včeraj nisem udeležila obravnave, ker me to ne zanima. Sodnik je včeraj pojasnil, zakaj nismo bili prisotni," je dejala.
Ponovila je, da v javnosti krožijo številne zgodbe in da se družina zaradi tega počuti neprijetno. Kljub temu je zdaj pripravljena na sodelovanje z mediji.

Osumljenca pričala, da ju je mučila policija
Glavna osumljenca za umor deklice, Dejan Dragijević in Srđan Janković, sta na sojenju ponovila, da nista kriva. Trdita, da je policija od njiju priznanje izsilila z mučenjem.
"Vozili so me naokoli po hribih, me slekli do golega in pretepali po podplatih. Udrihali so me po obrazu in me udarili v zatilje – začela mi je teči kri iz nosu. Z gumijevko so me tepli po zaščitnem jopiču, da na telesu ne bi ostale sledi. Zlomili so mi rebro. Najprej so mi čez glavo poveznili vrečo, da bi me zadušili – in me tako prisilili v priznanje – nato pa so me polili z vodo," je pričal Dragijević.
"Zahtevali so, da priznam, da sem z avtomobilom zadel otroka in jo ubil. Rekli so, da bodo, če ne priznam, ubili mene, mojega sina in mojo vnukinjo – kar je zame najhujša bolečina," je v solzah dejal Janković.
Dodal je, da je priznanje podpisal, ker mučenja ni mogel več prenašati, policisti pa so mu natančno narekovali, kaj mora povedati. Po njegovih navedbah izjave, ki jo je podpisal, ni prebral, prav tako se pred tem ni posvetoval z odvetnikom.
Deklica je izginila 26. marca 2024 v Banjskem Polju pri Boru. Njeno izginotje je sprožilo obsežno iskanje, v katerem so sodelovali policija, reševalne službe in številni državljani. Njenega trupla do danes še niso našli.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.