McCarthy zaenkrat brez zadostne podpore za predsednika predstavniškega doma

Glasove je oddalo 434 poslancev, ker en demokrat manjka, saj je po novembrskih vmesnih volitvah umrl. Poleg  Hakeema Jeffriesa in Kevina McCarthyja so glasove dobili še republikanec Andy Biggs iz Arizone, in sicer deset, Jim Jordan iz Ohia šest, po enega pa so dobili še trije republikanci. Člani predstavniškega doma lahko za predsednika predlagajo kogarkoli.

Po objavi izidov prvega kroga se je dvignil Jordan in nanizal kritike vlade predsednika Joeja Bidna, kolege pa pozval, da je čas, da začnejo z delom. Brez izvolitve predsednika predstavniški dom ne more začeti z delom. Jordan je ob tem celo pozval demokrate, naj volijo za McCarthyja.

To, kar se dogaja v predstavniškem domu kongresa, je zgodovinsko, saj večinska stranka ni imela takšne težave z izvolitvijo predsednika več kot poldrugo stoletje. Zgodovinsko je tudi s tega vidika, da so demokrati povsem enotni, republikanci pa v razsulu.

Za Jordanom in Peteom Aguilarjem se je namreč oglasil republikanec Matt Gaetz s Floride in predlagal Jima Jordana, ki je tik pred tem predlagal McCarthyja. To je bila napoved, da trajanja iskanja novega predsednika predstavniškega doma ni mogoče predvideti.

Predsednik poslanske skupine republikancev, ki so si nadeli ime Svoboda, Scott Perry iz Pensilvanije je že pred glasovanjem dejal, da McCarthyja ne bo podprl, čeprav je ta med pogajanji svobodnjakom, ki so tudi trdni podporniki Donalda Trumpa, na veliko popuščal.

"McCarthy v zadnjih 14 letih ni dokazal, da je pripravljen spremeniti zadeve v Washingtonu," je izjavil Perry pred glasovanjem. Pred tem je devet svobodnjakov McCarthyju poslalo zahteve, kdo vse je lahko član vodstva, Kalifornijec pa ni mogel popustiti pri vseh. Med koncesijami najbolj konservativnim predstavnikom republikancev je bila tudi poenostavitev postopka zamenjave predsednika predstavniškega doma.

McCarthy je pred glasovanjem v govoru svojim kolegom nanizal koncesije, ki jih je dal, posvaril pred kaosom, ki čaka stranko namesto slavja po prevzemu večine, in dejal, da si je ta položaj zaslužil.

"Zaslužil sem si to službo, zaslužili smo si večino in gromska strela, danes bomo zmagali," je dejal in prejel stoječe ovacije kolegov z izjemo približno 20 iz vrst svobodnjakov, brez katerih pa ne more zmagati v tekmi za položaj predsednika predstavniškega doma. Kasneje je javno zagotovil, da ne gre nikamor in bo vztrajal, s čimer je skušal preventivno preprečiti zamisel o kakšnem novem kandidatu, ki bi bil sprejemljiv za vse republikance.

McCarthyjevo kandidaturo za položaj je pred prvim krogom glasovanja napovedala članica vodstva stranke Elise Stefanik iz New Yorka. Nato je kandidaturo vodje demokratov Hakeema Jeffiesa iz New Yorka napovedal poslanec iz Kalifornije Pete Aguilar. Nato se je dvignil še republikanec iz Arizone slovenskega rodu Paul Gosar, ki je predlagal kolega svobodnjaka iz Arizone Andyja Biggsa.

Bivši predsednik ZDA Donald Trump, ki ohranja vpliv na stranko, se proti McCarthyju ni izrekel, vendar pa njegovi največji zagovorniki v kongresu niso enotni, kar so pokazale izjave Jordana in Gaetza pred drugim krogom glasovanja.

Poleg neenotnosti v predstavniškem domu se republikanci ukvarjajo tudi s kaosom, ki ga je povzročil George Santos, novoizvoljeni kongresnik z Long Islanda v New Yorku. Izkazalo se je, da je pred volitvami lagal o svoji izobrazbi, spolni usmeritvi, judovski dediščini in izvoru denarja, pozive k odstopu pa odločno zavrača.

V dveh letih je George Santos iz malo znanega kandidata postal svetilnik nepričakovanega ponovnega vzpona republikanske stranke v globoko modri newyorški zvezni državi. A še pred zaprisego v kongresu so v javnost začele kapljati informacije o njegovem življenju, poroča New York Times. Santos je namreč priznal, da si je izmislil ključne dele poklicne in izobraževalne zgodovine. Nova poročila zdaj kažejo, da so se njegove laži začele že več let, preden je republikanec vstopil v politiko.

Tako zvezni kot lokalni tožilci preiskujejo, ali je Santos v povezavi s svojimi financami in zavajajočimi izjavami storil tudi kazniva dejanja. Njegov odvetnik je na vprašanja o nenavadnem financiranju kampanje republikanca odgovoril, da je "smešno" namigovati, da so bila sredstva porabljena neodgovorno. Santosove preteklosti pa nista komentirala.

K podrobnejšim pojasnilom njegovega vedenja je pozvalo več članov njegove stranke, Nick LaLota, ki je bil prav tako izvoljen v kongres, pa je zahteval preiskavo etične komisije predstavniškega doma. Da bo slednja preiskava izvedena, pa je prepričan tudi predstavnik Kentuckyja James R. Comer. "Kar je storil Santos, je sramota. Lagal je volivcem," je obsodil njegova dejanja. Še glasnejši pa so seveda iz vrst demokratov, ki želijo Santosa podvreči poglobljenemu nadzoru. Kongresnik Hakeem Jeffries je dejal, da je Santos "nesposoben za službo".

Zapletena mreža Santosovih laži – od družinskega ozadja, do izobrazbe  in služb

A kako bodo laži vplivale na Santosov debi v kongresu, vključno z njegovimi nalogami v odborih, še ni znano. Svoje želje, da bi služil v odborih za finančne storitve ali zunanje zadeve predstavniškega doma, je sicer javno že izrazil. Kot je zagotavljal takrat, bi v teh sektorjih lahko veliko doprinesel zaradi svojih "14-letnih izkušenj na kapitalskih trgih in večkulturnega ozadja". A od takrat je priznal, da je lažno predstavljal svoje delo v finančnih storitvah, pod vprašaj pa so postavljeni tudi vidiki njegove dediščine.

Kongresnik je namreč trdil, da je odraščal v kletnem stanovanju v Jackson Heightsu, še do nedavnega pa je njegova biografija v kampanji pisala, da je Santosova mati Fatima Devolder postala "prva ženska na vodstvenem položaju v večji finančni instituciji". Dejal je tudi, da je njegova mati lastnoročno doživela in preživela napad 11. septembra 2001 ter da je nekaj let pozneje umrla. A tudi o tem naj bi kongresnik lagal. Devolderjeva je namreč umrla leta 2016, časopis brazilske skupnosti jo je takrat opisal kot kuharico. Podobno pa so se je spominjali tudi družinski prijatelji in nekdanji sostanovalci. Noben sogovornik The Timesa se ni mogel spomniti primera, da bi ženska delala v financah. Številni so zgodbo o službi v financah pravzaprav pripisali Santosovi nagnjenosti k ustvarjanju fantazij.

A to ni bila edina laž republikanca. Njegove izmišljotine so se namreč začele že z njegovimi trditvami o srednješolski izobrazbi. Dejal je namreč, da je obiskoval šolo Horace Mann, prestižno zasebno institucijo v Bronxu, šolanje pa je opustil leta 2006, preden je diplomiral in pridobil diplomo o enakovrednosti. Vendar pa je tiskovni predstavnik izobraževalne ustanove dejal, da šola nima podatkov o njegovem šolanju pri njih.

Sodni zapisi kažejo, da sta Santos in njegova mati do leta 2008 živela v Braziliji, le mesec pred svojim 20. rojstnim dnem pa je Santos vstopil v majhno trgovino z oblačili in z uporabo ukradene čekovne knjižice in imenom zapravil več stotakov. Leto kasneje se je lastniku trgovine opravičil in priznal, da je zamočil, leta 2010 pa sta se oba z materjo policiji dejanje priznala. A v času, ko je bil pozvan na sodišče, je bil Santos že v New Yorku. Laži pa so se tam nadaljevale – od tega, da je kot novinar delal v znani novinarski organizaciji v Braziliji, do tega, da je obiskoval predavanja na univerzi Baruch, ter se hvalil z uspehom na Wall Streetu. A skupni imenovalec vseh teh zgodb je pomanjkanje dokazov o njihovi resničnosti.

Seveda vse njegove trditve niso lažne ali sumljive. Vendar pa v zgodbah o njegovem življenju zagotovo zevajo velike luknje, nejasnosti, nasprotja ... in tudi laži.