Med plastiko v oceanih največ odpadne embalaže za hrano in pijačo

Raziskovalci so ugotovili, da so vreče za enkratno uporabo, plastične steklenice, zabojniki in zavitki za živila tisti, ki najbolj onesnažujejo morja in predstavljajo skoraj polovico človeških odpadkov. Le 10 plastičnih izdelkov, vključno s plastičnimi pokrovi in ribiško opremo, je zaradi njihove široke uporabe in izjemno počasne razgradnje predstavljalo kar 75 odstotkov legla onesnaževanja.

Znanstveniki so povedali, da je z identifikacijo ključnih virov plastike v oceanih postalo jasno, kje je treba ukrepati, da se tok onesnaževanja ustavi že pri samem viru. Zato so pozvali k prepovedi nekaterih najbolj običajnih predmetov in k prevzemanju večje odgovornosti proizvajalcev.

Ukrepi v povezavi s plastičnimi slamicami in bombažnimi palčkami so bili v Evropi dobro sprejeti, so povedali raziskovalci, toda s tem so tvegali, da bodo odvrnili pozornost od reševanja veliko pogostejših virov onesnaževanja, poroča The Guardian.

"Nismo bili presenečeni nad tem, da je 80 odstotkov odpadkov plastičnih, vendar pa nas je presenetil velik delež embalaže za hrano in pijačo, ki pa ne pripada le podjetju McDonald's, temveč so vmes tudi steklenice za vodo in druge pijače, kot je na primer Coca-Cola, ter pločevinke," je dejala Carmen Morales-Caselles z univerze Cádiz v Španiji, ki je vodila novo raziskavo. "S temi informacijami bodo oblikovalci politik lažje ukrepali in poskušali ustaviti sam vir morskih odpadkov, namesto da bi jih samo očistili, ko že enkrat pridejo v morje," je izpostavila.

Slamice in mešalne paličice so predstavljale 2,3 odstotka odpadkov, vatirane in sladoledne palčke pa 0,16 odstotka. "Dobro je, da se ukrepa proti plastičnim bombažnim palčkam, če pa temu dejanju ne dodamo tudi predmetov s samega vrha največjih onesnaževalcev, potem se ne ukvarjamo z bistvom problema," je dejala Morales-Casellesova.

Profesor Richard Thompson z univerze v Plymouthu v Združenem kraljestvu, ki ni bil del raziskovalne skupine, je dejal: "Da smo te podatke zabeležili na ustrezen znanstveni način, je neverjetno koristno. Do zadržkov pri ukrepanju glede nečesa, kar se zdi zelo očitno, lahko namreč pride tudi zato, ker o tem ni objavljene nobene študije."

Raziskava je zaključila, da največji delež odpadkov predstavljajo potrošniški predmeti – predvsem plastične vrečke in ovoji, posode za hrano in jedilni pribor, plastične in steklene steklenice ter pločevinke.

Analiza je vključevala predmete, ki so bili večji od treh centimetrov in ki jih je bilo mogoče prepoznati. Ločili so med plastično embalažo za "take-out", toaletnim priborom in posodami za gospodinjske izdelke. Največja koncentracija onesnaževanja je bila ugotovljena na obalah in morskem dnu v bližini obal. Materiala za ribolov, kot so vrvi in mreže, je bilo več predvsem v odprtih oceanih, kjer je predstavljal približno polovico vseh odpadkov.

Druga študija je preučevala odpadke, ki so prišli v morje iz 42 rek v Evropi. Študija ugotavlja, da so Turčija, Italija in Združeno kraljestvo največ prispevali k odpadkom v morju. "Odpadke je treba ustaviti pri samem viru, tako da plastika sploh ne pride v okolje, in ne šele pri izlivu v reke," je dejal Daniel González-Fernández z univerze Cádiz, ki je vodil to drugo študijo.

Maja je Greenpeace razkril, da so britanski plastični odpadki, ki so bili poslani v Turčijo v reciklažo, zgoreli ali pa so jih odložili in pustili onesnaževati ocean. Glede na druge nedavne raziskave državljani ZDA in Združenega kraljestva na eno osebo proizvedejo več plastičnih odpadkov kot katere koli druge večje države.

Raziskovalci so kot najboljšo možnost priporočili prepovedi plastičnih predmetov, ki se jim je mogoče izogniti, kot so na primer vrečke za enkratno uporabo. Za izdelke, za katere menijo, da so nujni, pa bi morali proizvajalce prisiliti, da prevzamejo večjo odgovornost za zbiranje in varno odstranjevanje plastičnih izdelkov. Podprli pa so tudi način prodaje, pri kateri je embalažo mogoče vrniti.

"Ta obsežna študija ugotavlja, da je najboljši način za boj proti onesnaževanju s plastiko, če vlade strogo omejijo plastično embalažo za enkratno uporabo," je dejala Nina Schrank, zagovornica boja proti plastiki pri britanskem Greenpeaceu. "To se zdi nesporno. Nikoli ne bomo reciklirali tolikšne količine odpadne plastike, kot je trenutno proizvajamo," je dodala. Thompson pa je dejal: "Kar se dogaja v morju, je simptom problema, izvor problema in rešitev pa sta spet na kopnem, kjer bi tudi morali ukrepati."