Med upornim Hersonom ter obranjenim Mikolajevom: rakete, granate in uničenje

V Ukrajini je še vedno naša posebna ekipa, snemalec Damjan Banjac in novinar Jure Tepina, ki sta obiskala Odeso, Herson in Mikolajev. V leto dni trajajoči vojni v Ukrajini je Herson postalo mesto upora, vzhodni Mikolajev pa obranjeno mesto. Vmes ležijo sledovi težkih borb – raketa grad, zapičena v zemljo, in ogromno drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev. Granat RPG7, protitankovskih min ...

Nič drugače ni v okolici hersonskega mednarodnega letališča. Tam stoji uničena ruska havbica, najdejo pa se tudi drugi sledovi ruskih vojakov, med drugim ovitek njihove bojne hrane. Med vojno se je letališče v spremenilo v kup kamenja, železa in plastike. Povsod so rovi, bunkerji in sledi vkopanih tankov.

Na stolpu na vrhu letališča ukrajinski vojak izobeša ukrajinsko zastavo. Izza obzorja za letališčem, kamor so se na drugo stran reke Dneper zatekli ruski vojaki, pa se medtem dviga dim in sliši eksplozije. Letališče v Hersonu so kar 20-krat zadeli z raketami HIMARS.

V tem času se je na letališču zamenjalo več skupin ruskih vojakov, navadna vojska, Kadirovci, Rosgvardija. "Kot vidimo v praksi, je raketnim sistemom HIMARS vseeno, na koga streljajo," je povedal ukrajinski vojak Dmitro Pletenčuk. Po vsem raketiranju so Rusi odstranili izgorela vozila in mrtve ter pripeljali sveže ljudi in tehniko. "Zelo težko je pojasniti to s stališča taktike in logistike. Logike v tem ni," je komentiral vojak. 

Povsem naključno obstreljevanje – stavba tu, stavba tam

Z druge strani reke Dneper so dalj časa obstreljevali tudi približno 100 kilometrov oddaljeni Mikolajev. Natančnih raket je, kot kaže, zmanjkalo. Zaradi uporabe nenatančnega streliva je mesto veliko pretrpelo. Okoli 150 mrtvih, od tega trije otroci. Obstreljevanje je bilo povsem naključno, stavba tu, stavba tam. Edini cilj pa teror prebivalstva.

Infrastruktura v mestu je uničena, prebivalci morajo po vodo na zbirališče. "Ne živim prav daleč. Stara mama, babuška, ne more hoditi, jaz že lahko. Star sem 89 let," je povedal starejši meščan. 

Srečali smo tudi Dino Pletenčuk, ki je štiri leta kot učiteljica preživela tudi v Sloveniji, nato pa se vrnila v vojno. "Težko je življenje, ker vedno bombardirajo. Drugače je v redu, če imamo vodo. Vse službe delajo," je povedala. Če bi bilo le tiho na vzhodni fronti.

Ali je Moldavija naslednja tempirana bomba?  

Okoliške prebivalce ter ukrajinske vojake sicer te dni skrbi tudi približno 200 kilometrov oddaljeno moldavijsko mesto Kobasna. Kot trdi moldavijsko obrambno ministrstvo, naj bi tam pridnestrske oborožene sile, ki so zveste Moskvi, v vsa skladišča orožja te odcepljene regije namestile eksploziv.

Med njimi je tudi eno največjih skladišč streliva v vzhodni Evropi, v katerem je približno 20 tisoč ton eksploziva, streliva in vojaške opreme. V primeru vojaških operacij bi dele Moldavije, Pridnestrja in Ukrajine lahko doletela huda katastrofa, in sicer eksplozija, primerljiva z detonacijo dveh atomskih bomb, ki sta bili ob koncu druge svetovne vojne spuščeni nad Nagasaki in Hirošimo. 

Skladišče Kobasna varuje 1500 ruskih vojakov, s strani Ukrajine so tja poslali močno enoto oklepnikov. Ti bodo zavarovali območje in na želje moldavskih oblasti tudi posredovali.

Rusi bi svoje enote v Kobasni lahko okrepili le prek 200 kilometrov oddaljene Odese, kar se skoraj gotovo ne bo zgodijo, niti po nebu. Ukrajinci namreč dobro nadzorujejo nebo – še celo moskovske oblasti so danes sporočile, da so na svojem nebu onemogočile ukrajinski dron, ki je letel 500 kilometrov od ukrajinske meje.