Predsedujoči sodišču Abdulqawi Ahmed Yusuf je poudaril, da mora Mjanmar "sprejeti vse ukrepe, ki so v njegovi moči, da prepreči izvajanje dejanj", opisanih v konvenciji Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju genocida iz leta 1948.
To vključuje "ubijanje pripadnikov skupine" in "namerno vzpostavljanje življenjskih pogojev za skupino, s katerimi bi jo delno ali v celoti fizično uničili", je povedal sodnik po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Po njegovih besedah so sodniki ocenili, da so Rohingi v Mjanmaru še vedno "zelo ranljivi".
Te ukrepe je zahtevala Gambija, ki je v imenu Organizacije islamskega sodelovanja vložila tožbo proti Mjanmaru zaradi pregona Rohingov leta 2017. Dokončna sodba v tem primeru, ki so ga začeli obravnavati decembra lani, bi namreč lahko bila znana šele čez več let.
Odločitve ICJ, kakršna je današnja, so zavezujoče, vendar pa sodišče nima pristojnosti za njihovo uveljavitev. Nizozemska strokovnjakinja za mednarodno pravo Cecily Rose je ocenila, da ima mednarodno pravo še vedno pomembno vlogo v Mjanmaru, kljub temu da so razmere tam "zelo politične in krhke".
Mjanmarska voditeljica Aung San Suu Kyi, ki je decembra svojo državo zastopala tudi na obravnavi v Haagu, je v današnjem prispevku za britanski časnik Financial Times sicer zavrnila možnost, da bi vojaki njene države proti pripadnikom muslimanske manjšine zagrešili vojne zločine. Prispevek je bil objavljen še pred odločitvijo ICJ.
Na mjanmarsko vojsko letijo očitki, da je leta 2017 poskušala sistematično izbrisati Rohinge v zvezni državi Rakhine. Nasilje je sprožilo množičen eksodus pripadnikov te manjšine, v sosednji Bangladeš se jih je zateklo okoli 740.000. Begunci so ob prihodu pripovedovali o mučenju, ubijanju, posilstvih in požiganju vasi. Preiskovalci ZN so to označili za genocid.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.