'Mediji ne pripadajo politikom': množice na ulicah podprle javne medije

Češka vladajoča koalicija je minuli teden potrdila načrt, s katerim bi bila češka televizija in radio od prihodnjega leta financirana iz državnega proračuna in ne več iz prispevkov gospodinjstev in podjetij. Ukinili bi torej plačevanje prispevka ter financiranje javnih medijev prenesli neposredno na državni proračun.

Kritiki predloga menijo, da bi takšna ureditev vladi omogočila večji vpliv na delovanje medijev in ogrozila uredniško neodvisnost. Poteze Andreja Babiša ob tem številni primerjajo s potezami populističnih vlad na Slovaškem pod premierjem Robertom Ficom in na Madžarskem pod premierjem Viktorjem Orbanom, piše Deutsche Welle.

Vladni predlog glede sprememb financiranja javnih medijev je bil deležen tudi kritik nekaterih mednarodnih novinarskih organizacij. Po navedbah tiskovne agencije AP bi javni mediji po novem prejeli približno 15 odstotkov manj sredstev kot letos, zakon pa ne vsebuje zagotovil glede prihodnjega financiranja.

V nedeljo se je zato v Pragi na ulice podalo na tisoče ljudi, ki nasprotujejo načrtu vlade. Med drugim so se zbrali tudi pred pisarnami češke javne televizije. V rokah so držali transparente z napisi "Roke stran od javnih medijev".

"Mediji ne pripadajo politikom," je opozoril glavni organizator skupine za protestnim gibanjem z imenom Milijon trenutkov za demokracijo Mikuláš Minar. "Pripadajo vsem nam in ne bomo dovolili, da nam jih ukradejo," je bil jasen.

Podporo javnim medijem so v nedeljo izrazili tudi v nekaterih drugih čeških mestih. V Brnu se je po ocenah organizatorjev zbralo okoli 3000 ljudi, ki so zahtevali umik zakonskega predloga, poroča češki portal Brno Daily. Udeleženci so opozorili, da bi spremembe lahko omejile svobodo govora in dostop do neodvisnih informacij.

Demonstracije so bile sicer nekoliko skrajšane zaradi vročinskega vala, ki trenutno pesti Evropo.

Zaradi načrtov vlade se je na češki nacionalni javni televiziji in radiu danes začela tudi 24-urna opozorilna stavka zaposlenih.

Vodstvi Češke televizije in Češkega radia opozarjata, da bi zmanjšanje prihodkov zahtevalo odpuščanje več sto zaposlenih.

Premier Babiš medtem vztraja, da morajo javni mediji znižati stroške poslovanja, ocenjuje pa tudi, da načrt ne ogroža neodvisnosti javnih medijev. Poudarja še, da večina davkoplačevalcev ne želi plačevati za storitev in da je treba prihraniti denar.

A dejstvo je, da je njegova vlada že večkrat kritizirala tako javne kot zasebne neodvisne medije, češ da so pristranski.

Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije podpirata zaposlene na češki javni televiziji in radiu, ki so danes začeli 24-urno opozorilno stavko zaradi vladnih načrtov o ukinitvi plačevanja prispevka in prenosu financiranja na državni proračun. Menijo, da gre pri tem za resno grožnjo neodvisnosti javnega medijskega servisa.

"Čeprav (češka) vlada spremembe predstavlja kot zgolj tehnično in finančno vprašanje, gre v resnici za poseg v enega ključnih mehanizmov, ki javne medije varuje pred odvisnostjo od vsakokratne politične oblasti," so v skupnem sporočilu za javnost zapisali pri obeh novinarskih združenjih.

Izpostavili so, da bi predlagane spremembe po ocenah vodstev obeh medijev povzročile približno 15-odstotni padec prihodkov, odpuščanje več sto zaposlenih in občutno krčenje programskih vsebin.

Posebej jih skrbi, da češka vlada pod vodstvom Babiša ob tem že napoveduje razprave o tem, o čem in kako naj bi javni mediji poročali. "Takšne izjave razkrivajo dejanski namen predlaganih sprememb: povečati politični vpliv na medije, katerih naloga je nadzorovati oblast, ne pa ji služiti," so navedli.

Ko se začne oblast vmešavati v financiranje medijev z namenom njihovega discipliniranja, je ogrožena pravica javnosti do neodvisnih in verodostojnih informacij, so dodali.

Opozorili so, da dogajanje na Češkem ni osamljen primer, ampak del "širšega in vse bolj zaskrbljujočega evropskega trenda", saj se v mnogih državah javni mediji soočajo s poskusi političnega podrejanja, zmanjševanjem njihovega financiranja, kadrovskimi čistkami in spodkopavanjem njihovega poslanstva.

"Izkušnje iz Madžarske, Slovaške, Poljske in drugih držav kažejo, da se napadi na neodvisnost javnih medijev praviloma začnejo z argumenti o racionalizaciji, učinkovitosti in varčevanju, končajo pa z omejevanjem medijske svobode in demokratičnega nadzora nad oblastjo," so zatrdili.

Dodali so, da je bila takšnih poskusov v preteklosti deležna tudi javna RTV Slovenije, zato dogajanja na Češkem razumejo tudi kot opozorilo za Slovenijo. "Demokracija potrebuje močne, neodvisne in javnosti odgovorne medije. Kadar oblast začne rušiti te temelje, se je temu treba upreti," so sklenili, rekoč da obramba javnih medijev ni interes novinarjev, temveč celotne družbe.