"Ta obtožnica postavlja nevaren precedens in grozi, da bo spodkopala prvi ameriški amandma in svobodo tiska," so v odprtem pismu zapisali uredniki in založniki Guardiana, New York Timesa, Le Monda, Der Spiegla in El Paísa.
"Zahtevati odgovornost vlad je del osrednjega poslanstva svobodnega tiska v demokraciji. Pridobivanje in razkritje občutljivih informacij, kadar je to nujno potrebo za javni interes, je osrednji del vsakdanjega dela novinarjev. Če je to delo kriminalizirano, sta naš javni diskurz in naša demokracija znatno oslabljena. Čas je, da dvanajst let po objavi 'Cablegate', ameriška vlada konča pregon Juliana Assangea zaradi objave vladnih skrivnosti. Objavljanje ni kaznivo dejanje," navajajo v pismu.
Juliana Assangea obtožujejo ameriške oblasti v 18 točkah, vključno z obtožbo vohunjenja, v zvezi z objavo zaupnih ameriških vojaških zapisov in diplomatskih depeš s strani WikiLeaksa. Njegovi podporniki pa trdijo, da je junak in da je sedaj žrtev pregona, ker je razkril napačna ravnanja ZDA, tako doma kot v konfliktih po svetu, še najbolj v Afganistanu in Iraku. Gradivo je Wikileaksu predala takratna ameriška vojakinja Chelsea Manning in s tem povzročila razkritje notranjega delovanja ameriške diplomacije po celotnem svetu. Dokumenti so namreč razkrili "korupcijo, diplomatske škandale in vohunske afere v mednarodnem odnosu. Dokumenti so razkrili napetosti med ZDA in njihovimi zavezniki, močno pa so vplivali na diplomacijo in javno mnenje po vsem svetu.
Junija 2012 je Assange zaradi grožnje, ki so jo ZDA predstavljale proti njemu, poiskal azil na ambasadi Ekvadorja v Londonu. Assange je na veleposlaništvu preživel sedem let, preden so ga leta 2019 odvlekli in zaprli zaradi kršitve pogojev varščine. Zaenkrat je v zaporu v Londonu, medtem ko se odloča o njegovi izročitvi. Če ga izročijo ZDA, mu grozi kazen do 175 let v ameriškem zaporu z najvišjo stopnjo varnosti.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.