"Ta kriza resno ogroža mednarodni red in bo imela posledice, ki daleč presegajo Evropo. To je temeljito spremenilo in zamajalo evroatlantske varnostne razmere," so voditelji držav G7 zapisali v današnji izjavi po srečanju, ki ga je vodil nemški kancler Olaf Scholz. Dodali so še, da je "ruski predsednik Vladimir Putin z napadom na Ukrajino povzročil vojno na evropskih tleh in se postavil na napačno stran zgodovine".
Članice mednarodne skupnosti so pozvali, naj "stojijo z ramo ob rami z Ukrajino" in se uprejo kršitvi temeljnih načel mednarodnega miru in varnosti. "Rusko federacijo pozivamo, naj zaustavi prelivanje krvi, nemudoma deeskalira razmere in umakne svoje sile iz Ukrajine," je še zapisano v izjavi.
Voditelji držav skupine G7 so dejali tudi, da so se pripravljeni spopasti z morebitnimi motnjami v oskrbi z energijo. "Pozorno spremljamo tudi razmere na svetovnem trgu nafte in plina," so zapisali v izjavi."Podpiramo dosledno in konstruktivno sodelovanje in usklajevanje med glavnimi proizvajalci in porabniki energije v našem skupnem interesu za stabilnost svetovne oskrbe z energijo," so dodali.
Tudi ameriški predsednik Joe Biden je po eksplozijah v Ukrajini obsodil "neizzvan in neupravičen napad ruskih vojaških sil". ZDA in zaveznice nameravajo še danes sprožiti dogovorjene sankcije v celotnem obsegu, poroča CNN. "Predsednik Putin je izbral vnaprej načrtovano vojno, ki bo prinesla katastrofalno izgubo življenj in človeško trpljenje," je dejal Biden. "Samo Rusija je odgovorna za smrt in uničenje, ki ju bo prinesel ta napad, ZDA in zavezniki pa se bodo odzvali odločno in enotno. Svet bo od Rusije terjal odgovornost," je zatrdil Biden.
"Nocoj bom opazoval položaj iz Bele hiše in dobival novice od moje ekipe nacionalne varnosti. Jutri se bom srečal s kolegi iz držav G7 in potem bom govoril Američanom, da naznanim dodatne posledice za Rusijo zaradi tega nepotrebnega dejanja agresije proti Ukrajini in svetovnemu miru in varnosti. Usklajevali se bomo z zavezniki v Natu, da zagotovimo močan, enoten odgovor, ki bo odvrnil agresijo proti zavezništvu. Nocoj z Jill moliva za pogumne in ponosne Ukrajince," je sporočil Biden.
Biden je po začetku ruske ofenzive govoril po telefonu s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim. Obsodil je neizzvan in neupravičen napad ruske vojske, seznanil Zelenskega z ukrepi, ki jih sprejema, da zbere mednarodno obsodbo, vključno z zadnjo sejo Varnostnega sveta ZN. Zelenski ga je prosil, da spodbudi svetovne voditelje, naj se izrečejo proti agresiji predsednika Putina in se postavijo na stran Ukrajincev.
Tudi britanski premier Boris Johnson je v odzivu povedal, da je "zgrožen nad grozljivimi dogodki v Ukrajini" in da je ruski predsednik Vladimir Putin "izbral krvavo pot uničenja". Johnson se je pred tem po telefonu pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in dejal, da "Zahod ne bo stal križem rok, ko je (ruski) predsednik (Vladimir) Putin začel svojo kampanjo proti ukrajinskemu ljudstvu", so sporočili iz njegovega urada.
António Guterres je v odzivu zapisal, da ta "vojna nima smisla", in dodal, da bo v Evropi povzročila toliko trpljenja, kot ga nismo videli od balkanske krize.
Janša ostro obsodil rusko vojaško agresijo proti Ukrajini
Skupaj s svojimi zaveznicami v zvezi Nato in Evropski uniji ostro obsojamo rusko vojaško agresijo proti Ukrajini brez primere, je tvitnil premier Janez Janša. "Rusija mora takoj umakniti svojo vojsko in v celoti spoštovati ozemeljsko celovitost Ukrajine," kjer pa je treba vzpostaviti območje prepovedi preletov, je zapisal v angleščini. "Vzpostavite prepoved preletov Ukrajine. Spoštujte zaveze iz memoranduma iz Budimpešte iz leta 1994."
Janša je ocenil, da je ruski napad izdaja, ki bo imela ogromne geopolitične posledice. "Mnoge države bodo sedaj skušale razviti svoj jedrski arzenal," saj proti temu ni več realističnih argumentov. Svet je vstopil v vročo hibridno vojno s posledicami brez primere.
Premier Janša se je s tem odzval na obsežno invazijo na Ukrajino, ki jo je danes začela Rusija. Premier naj bi se po napovedih danes v Bruslju udeležil kriznega sestanka voditeljev članic EU glede ukrajinske krize zaradi zaostrovanja varnostnih razmer.
Tudi predsednik republike Borut Pahor se je odzval na ruski napad na Ukrajino in ga najostreje obsodil. Številne evropske države so prav tako že obsodile ruski napad na Ukrajino. "Putin lahko vzpostavi neko temeljno zaupanje samo, če takoj ustavi vojaške operacije in ponudi priložnost dialogu," je poudaril Pahor. Glede obsega ruske vojaške operacije Pahor meni, da ne moremo z gotovostjo napovedati, kako se bodo v prihodnosti odvijali dogodki.
O možnosti vojaškega posredovanja zveze Nata v Ukrajini pa je Pahor dejal, da je zavezništvo že napovedalo, da vojaško ne bo delovalo v Ukrajini, temveč bo povečalo svoje navzočnost v nekaterih državah članicah Nata. Pahor je izrazil tudi skrb, da se lahko ta "zadrga problemov sovražnosti agresije" nadaljuje vse od Ukrajine preko Moldavije in Gruzije tudi do Zahodnega Balkana.
Pomembno je, da se tu ohrani in okrepi mir, je dejal predsednik republike in vse regionalne akterje pozval, naj se izognejo izjavam, ki bi kakorkoli spodkopavale medsebojno zaupanje, ter odprta vprašanja rešujejo z dialogom.
Slovenija je odločno nasprotovanje ruskim potezam izrazila že v zadnjih dneh, potem ko je Moskva v ponedeljek priznala neodvisnost samooklicanih separatističnih ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk. V sredo je zunanje ministrstvo na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Ljubljani Timurja Ejvazova. Izrazili so odločno nasprotovanje Slovenije ruskim potezam ob ukrajinski meji, še posebej enostranskemu ruskemu priznanju Donecka in Luganska. Gre za hudo kršitev mednarodnega prava in obveznosti, ki jih je Rusija prevzela z vrsto sporazumov, vključno s sporazumom iz Minska, so poudarili na MZZ.
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da Slovenija najostreje obsoja vojaško agresijo Ruske federacije na Ukrajino ter podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. "Ministrstvo za zunanje zadeve se redno usklajuje z državami članicami EU in mednarodnimi partnerji. Slovenske državljane, ki se nahajajo v Ukrajini, pozivamo, da čim hitreje varno zapustijo državo."
Dodali so, da je Ukrajina neodvisna in suverena država z mednarodno priznanimi državnimi mejami. "Vojaška invazija Ruske federacije na Ukrajino je grožnja evropski varnostni arhitekturi in svetovnemu miru ter pomeni hudo kršitev mednarodnega prava in mednarodnih sporazumov, vključno z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov (OZN), Resolucijo Varnostnega sveta OZN 2202, Helsinško sklepno listino, Pariško listino in memorandumom iz Budimpešte."
Gre za enostransko kršitev mednarodnopravnega reda in rušenje temeljev, na katerih je bil v zadnjih desetletjih zgrajen mir in medsebojno spoštovanje suverenosti držav v demokratičnih civilizacijah, so dodali. "Slovenija, tudi v okviru Evropske unije in zveze Nato, odločno podpira Ukrajino in njene prebivalce." Slovenija je prav tako podprla sprejetje strogih omejevalnih ukrepov zoper Rusko federacijo na ravni EU.
Oster odziv iz Evropske unije
"Ostro obsojamo neupravičen ruski napad na Ukrajino," sta zapisala von der Leynova in Michel. Dodala sta, da so "naše misli" z Ukrajino in nedolžnimi ženskami, moškimi in otroki, ki se bojijo za svoje življenje. "Kremelj bo odgovarjal," sta še poudarila. Enak zapis je objavil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Michel je dodal, da je že govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. V pogovoru je obsodil invazijo in izrazil solidarnost z Ukrajino. Napovedal je srečanji Evropskega sveta in voditeljev skupine G7, na katerih bodo govorili o nadaljnjih korakih proti nezakonitim ruskim dejanjem in v podporo Ukrajini. "Predsednika Putina pozivam, naj takoj konča to vojno," je še zapisal Michel.
EU je sicer v sredo sprejela prvi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti separatistov v Lugansku in Donecku na vzhodu Ukrajine ter napotitve vojaških sil na to območje. Vključuje sankcije proti osebam, podjetjem in bankam ter omejitev trgovine z omenjenima območjema in dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in vodje političnih skupin v parlamentu so danes obsodili ruski napad na Ukrajino in pozvali k ustreznemu odzivu. Dogovorili so se tudi o izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki bo prihodnji torek, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Evropski parlament podpira evropski in mednarodni odziv brez primere vključno z novimi ostrimi sankcijami, ki naj bi zagotovile, da bo "Kremelj odgovarjal za svoja dejanja", so izpostavili v Bruslju po današnji konferenci predsednikov, na katerem so govorili o odzivu na rusko invazijo na Ukrajino.
"Ukrajina je neodvisna in suverena država in o njenih ozemeljski celovitosti se ni mogoče pogajati. Invazija je neupravičena in nezakonita. Gre za grožnjo evropski in regionalni stabilnosti kot tudi svetovnemu redu, ki deluje na podlagi pravil. Napad je usmerjen proti našemu modelu demokratične družbe in ne sme ostati brez odziva," so sporočili Metsola in vodje politični skupin.
Dodali so, da ostajajo odločni v enotnosti, odločenosti ter v odzivu na neizzvano rusko agresijo. Konferenca predsednikov je tudi izrazila polno solidarnost in podporo Ukrajini ter njenim prebivalcem.
Macron obsodil odločitev Moskve za vojno proti Ukrajini
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je bil zadnje tedne izredno dejaven v poskusu mirne rešitve ukrajinske krize, je ostro obsodil današnji obsežen napad Rusije na Ukrajino. Ukrajini je zagotovil, da si Francija z zaveznicami in partnerji prizadeva za končanje konflikta.
"Rusija mora takoj končati svoje vojaške operacije," je Macron zapisal na Twitterju in ocenil, da se je Rusija odločila za vojno proti Ukrajini. Izrazil je solidarnost z državo in podporo ukrajinskemu narodu.
V okviru iskanja diplomatske rešitve se je Macron te dni večkrat pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, nazadnje prejšnji konec tedna. Od ponedeljka, ko je Putin priznal ukrajinski separatistični regiji Doneck in Lugansk, pa nista govorila.
Zaradi razvoja dogodkov je Macron v predsedniški palači sklical svet za obrambo in nacionalno varnost, v katerem so ključni ministri, so sporočili iz Elizejske palače. Macron se je pred tem danes pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodomirjem Zelenskim. Ta ga je v pogovoru po mobilnem telefonu "prosil za več intervencij v podporo Ukrajini" in Evropejce pozval k enotnosti. Macron mu je zagotovil vso podporo in solidarnost Francije.
Macron se je pogovarjal tudi s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom.
Nemčija obsoja rusko invazijo na Ukrajino, Moskvo opozarja na posledice
Nemčija je obsežno invazijo na Ukrajino, ki jo je danes sprožila Rusija, obsodila kot "dan sramote". Moskvo je opozorila na hude politične in gospodarske posledice.
Nemški kancler Olaf Scholz je invazijo označil za "očitno kršitev" mednarodnega prava in "brezvestno dejanje predsednika Vladimirja Putina," ki ga Nemčija najmočneje obsoja. "Izražamo solidarnost z Ukrajino in njenimi prebivalci," je še zapisal v izjavi. Moskvo je pozval, naj takoj konča vojaško operacijo.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je izpostavila, da svet ne bo pozabil tega sramotnega dneva. "Odzvali se bomo skupaj s svojimi partnerji," je poudarila v izjavi. Danes zjutraj je že sklicala sestanek vladne krizne skupine.
Scholz se je že pogovarjal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu izrazil polno solidarnost Nemčije, so tvitnili iz vlade.
Na Poljskem so že napovedali odprtje osmih centrov za sprejem ukrajinskih beguncev
Poljski premier Mateusz Morawiecki je v odzivu zahteval hiter in odločen odgovor na ruski napad na Ukrajino. "Nemudoma moramo odgovoriti na zločinski napad Rusije na Ukrajino," je objavil. Dodal je, da morata Evropa in svobodni svet zaustaviti Putina. Zavzel se je tudi za sprejem najostrejših sankcij EU proti Rusiji. Poljska je danes tudi pozvala Nato, naj aktivira četrti člen severnoatlantske pogodbe, ki predvideva nujna posvetovanja ob ogroženosti katere od članic.
V Varšavi so tudi napovedali, da bodo v prihodnjih urah odprli osem sprejemnih centrov za ukrajinske begunce na poljsko-ukrajinski meji. Kot je sporočil namestnik poljskega notranjega ministra Pawel Szefernaker, bodo te odprli v lublinski in podkarpatski regiji na jugovzhodu države.
Češki premier Petr Fiala je prav tako najostreje obsodil ruski napad na Ukrajino in sklical izredno sejo sveta za nacionalno varnost. "Žal se je zgodilo najhujše," je zapisal. Dodal je, da je ruski napad na Ukrajino "neupravičeno dejanje agresije proti neodvisni državi". Predsednik češke vlade je tudi poudaril, da dejanja Moskve ne morejo ostati brez odziva EU in Nata.
Italijanski premier Mario Draghi je v imenu italijanske vlade prav tako obsodil ruski napad na Ukrajino in ga označil za neupravičenega. Dodal je, da Evropa in Nato pripravljata takojšen enoten in odločen odziv. Kot je še sporočil, Italija stoji ob strani ukrajinskemu narodu in ukrajinskim ustanovam.
Ostrim obsodbam se je pridružila tudi Avstrija. Avstrijski kancler Karl Nehammer je napovedal hiter in enoten odziv EU. "Ruska federacija je v zadnjih urah znova zagrešila očitno kršitev mednarodnega prava, kar globoko zavračamo in nedvoumno obsojamo," je sporočil. Dodal je, da je Avstrija brez zadržkov solidarna z Ukrajino. "V teh težkih urah so naše misli z Ukrajinci," je dodal.
Hrvaški premier Andrej Plenković je ob ostri obsodbi ruskega napada na Ukrajino Rusijo tudi pozval, naj napad na Ukrajino nemudoma prekine. "Najostreje obsojamo agresijo in invazijo Rusije na Ukrajino. Ta z ničimer izzvan napad je groba kršitev suverenosti Ukrajine in mednarodnega prava", je napisal Planković. Odgovornost za napad je po njegovih besedah izključno na strani Rusije.
Na Madžarskem se je na ruski napad na Ukrajino doslej odzval zunanji minister Peter Szijjarto. Po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI je poudaril, da Madžarska stoji za ozemeljsko celovitostjo in suverenostjo Ukrajine in bo sodelovala v vseh pogovorih zavezniških sil o odločitvah glede usklajenega odziva.
Szijjarto je v videu, ki ga je objavil na Facebooku, dejal, da tudi diplomacija "največjih in najmočnejših držav" ni mogla preprečiti vojne v Ukrajini."
Obsodbam ruskega napada na Ukrajino so se pridružile tudi nordijske države. Finska in Švedska, ki nista članici Nata, sta ob tem ruski napad označili za "napad na evropsko varnostno ureditev". Norveška, članica Nata, je obsodila "resno kršitev mednarodnega prava". V Oslu so ob tem napovedali selitev norveškega veleposlaništva iz ukrajinske prestolnice Kijev v Lvov na zahodu države.
Stoltenberg: Rusija znova izbrala pot agresije, danes izredno zasedanje
"Ostro obsojam lahkomiseln in neizzvan ruski napad na Ukrajino, ki ogroža nešteta življenja civilistov. Kljub našim opozorilom in neumornim naporom za diplomacijo je Rusija znova izbrala pot agresije nad suvereno in neodvisno državo," pa je sporočil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. "Zaveznice v Natu se bodo sestale, da bi obravnavale posledice ruskih agresivnih dejanj. Ukrajincem moramo v teh grozovitih časih stati ob strani. Nato bo storil vse, kar je treba, da bi zaščitil in branil vse svoje zaveznike," je še dejal.
Zatem so iz zavezništva sporočili, da se bodo veleposlaniki članic danes dopoldne sestali na izrednem zasedanju in da bo imel Stoltenberg novinarsko konferenco.
Stoltenberg je še poudaril, da gre za pomembno kršitev mednarodnega prava in resno grožnjo evroatlantski varnosti. "Rusijo pozivam k takojšnjemu končanju vojaške akcije ter spoštovanju ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti," je dejal.
S Stoltenbergom se je po telefonu danes pogovarjal ameriški državni sekretar Antony Blinken. Kot je tvitil Blinken, sta obsodila ruski napad na Ukrajino in govorila o usklajenem odgovoru zveze Nato. "Enotni smo pri odgovoru Rusiji in krepitvi Nata na vzhodu," je dodal.
"Putin je ravnokar sprožil obsežno invazijo na Ukrajino. Miroljubna ukrajinska mesta so tarča napadov. To je vojna agresije. Ukrajina se bo branila in zmagala. Svet lahko in mora ustaviti Putina. Čas za ukrepanje je zdaj," je na Twitterju zapisal ukrajinski zunanji minister Kuleba.
Rusija in Kitajska za zaostrovanje konflikta krivita Ukrajino in Zahod
Rusija in Kitajska za zaostrovanje konflikta v Ukrajini krivita zahodne države in Kijev, je sporočilo zunanje ministrstvo v Moskvi. Komentarje sta po pogovorih podala ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov kitajski kolega Wang Yi. "Ministra sta izrazila skupno prepričanje, da je razlog za sedanjo krizo zavračanje Kijeva, ki ga spodbujajo ZDA in njihove zaveznice, da bi izvedel sveženj ukrepov iz Minska, ki ga je odobril Varnostni svet ZN," je še sporočilo ministrstvo.
Po poročanju kitajske državne televizije CCTV je Wang dejal, da Kitajska sicer vedno spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav, da pa ima ukrajinski konflikt zapletene in posebne zgodovinske vidike in da Peking razume "legitimno zaskrbljenost Rusije glede varnostnih vprašanj".
Kitajska je danes zjutraj sporočila, da po ruskem napadu na Ukrajino pozorno spremlja razmere v Ukrajini. Hkrati je Peking obe strani pozval k zadržanosti.
Spomnimo
Ruski predsednik Vladimir Putin je zgodaj davi naznanil začetek vojaške operacije v Ukrajini. Ukrajinske vojake je pozval, naj odložijo orožje. Kmalu zatem so že odjeknile eksplozije v ukrajinski prestolnici Kijev, pristaniškem mestu Mariupol in na frontni črti na vzhodu Ukrajine.
